Navigacija
Portal TFL

STA novice / POPRAVEK: Brionska deklaracija - prvi mednarodni sporazum med Slovenijo in Evropsko skupnostjo (tema)

torek, 6.7.2021

V vesti gre za sprejem deklaracije (IN NE podpis). Popravljeno vest objavljamo v celoti.

Ljubljana, 06. julija (STA) - V sredo bo minilo 30 let od sprejetja brionske deklaracije, s katero so bili za tri mesece zamrznjeni slovenski osamosvojitveni ukrepi, JLA pa se je odpovedala nadaljnjemu posredovanju. S sprejetjem deklaracije se je končala desetdnevna vojna, hkrati je bil to prvi mednarodni sporazum med Slovenijo in takratno Evropsko skupnostjo.

Do sprejema deklaracije 7. julija 1991 je prišlo po diplomatskih prizadevanjih, ki so stekla po izbruhu vojne v Sloveniji. Pogajanja na Brionih so sicer trajala 15 ur. Deklaracijo je nato 10. julija z veliko večino podprla tudi slovenska skupščina.

Deklaracijo so sprejeli predstavniki Slovenije, Hrvaške, Srbije, jugoslovanskih zveznih oblasti in trojka tedanje Evropske skupnosti. Slednjo so sestavljali zunanji ministri Nizozemske Hans van den Broek, Luksemburga Jacques Poos in Portugalske Joao de Deus Pinheiro.

V jugoslovanski delegaciji so bili predsednik vlade Ante Marković, notranji minister Petar Gračanin, zunanji minister Budimir Lončar in pomočnik obrambnega ministra Stane Brovet ter člani predsedstva SFRJ. Hrvaško je zastopal predsednik Franjo Tuđman.

Iz Slovenije pa so se sestanka udeležili predsednik predsedstva Milan Kučan, premier Lojze Peterle, zunanji minister Dimitrij Rupel, slovenski predstavnik v jugoslovanskem predsedstvu Janez Drnovšek in predsednik slovenske skupščine France Bučar.

V deklaraciji so se strani sporazumele, da morajo za mirno rešitev razmer dosledno spoštovati več načel, med drugim, da le narodi Jugoslavije lahko sami odločajo o svoji prihodnosti, da je treba pogajanja začeti takoj, najpozneje pa 1. avgusta 1991, in to o vseh vidikih prihodnosti Jugoslavije, brez kakršnihkoli pogojev in na podlagi načel iz sklepnega dokumenta iz Helsinkov in pariške listine o novi Evropi.

Evropska skupnost se je zavezala, da bo ponudila pomoč pri iskanju mirnih in trajnih rešitev pod pogojem, da bodo strogo upoštevane vse obveznosti.

V aneksu k deklaraciji je bilo dogovorjeno, da bo nadzor nad mejnimi prehodi prevzela policija Slovenije, ki bo delovala v skladu z jugoslovanskimi zveznimi predpisi. Carine so ostale zvezni dohodek, pobirali naj bi jih slovenski cariniki.

Ohranjen je bil tudi enoten nadzor zračnega prometa za vso Jugoslavijo, medtem ko je bilo glede varnosti na mejah treba vzpostaviti stanje, ki je veljalo pred 25. junijem 1991.

Dogovorjena je bila deblokada vseh enot in objektov JLA, brezpogojen umik enot JLA v vojašnice, odstranitev vseh barikad s cest, vrnitev vseh sredstev in opreme JLA ter deaktiviranje enot Teritorialne obrambe in njihova vrnitev na izhodiščne točke.

Dogovorjeno je bilo tudi, da je treba vse osebe, ki so bile zaprte zaradi sovražnosti od 25. junija 1991, čim prej osvoboditi.

Nadalje je bila dogovorjena ustanovitev opazovalne misije z nalogo nadzorovanja položaja v Jugoslaviji, predvsem aktivnosti v Sloveniji.

Brionska deklaracija ni v celoti zadovoljila nobene v jugoslovansko krizo vpletene strani. Za Slovenijo najspornejše točke so bile trimesečni moratorij osamosvojitvenih odločitev, saj bi ga bilo mogoče razumeti kot začasno odpoved osamosvojitvi, deblokada vojašnic, vrnitev objektov in opreme JLA ter način pobiranja carin.

V Sloveniji so bili odzivi na sprejetje deklaracije različni, od takšnih, ki so menili, da je nujno za vsako ceno ustaviti vojno, do takšnih, ki so menili, da je slovenska delegacija na Brionih kapitulirala in se odpovedala tistemu, kar je pridobila z deklaracijo o neodvisnosti in med desetdnevno vojno.

A čeprav se je Slovenija s sprejetjem brionske deklaracije zavezala, da bo za tri mesece zamrznila osamosvojitvene procese, so se ti dejansko še pospešili. Jugoslovansko vodstvo je spoznalo, da osamosvojitve ne bo moglo ustaviti, zato je 18. julija sprejelo odločitev, da se JLA v treh mesecih umakne iz Slovenije. Zadnja kolona JLA se je na trajekt v koprskem pristanišču vkrcala 25. oktobra 1991.

V nadaljevanju poletja je Evropska gospodarska skupnost 27. avgusta 1991 ustanovila arbitražno komisijo, ki naj bi v okviru mirovne konference za Jugoslavijo rešila pravna vprašanja, povezana z razpadanjem Jugoslavije.

T. i. Badinterjeva komisija je izdala 15 pravnih mnenj, v katerih je v prvi vrsti menila, da je Jugoslavija razpadla, da je na njenem ozemlju nastalo pet enakovrednih držav naslednic in da Srbija s Črno goro ne more biti edina naslednica. Njene ugotovitve so odprle pot za mednarodno priznanje Slovenije.

Brionska deklaracija je, kot je aprila za STA izpostavil zgodovinar Božo Repe, prvi mednarodni dokument, ki je priznaval mednarodno subjektiviteto Slovenije in s katerim je Slovenija prestala zrelostni izpit vstopa v mednarodne odnose ter se rešila vojne.

France Bučar pa je ob praznovanju 15. obletnice sprejetja deklaracije izpostavil, Slovenija z njo formalno še ni postala mednarodno priznana država, se je pa z njenim sprejetjem uvrstila med evropske države, sprejela je načela evropskega povezovanja in s tem de facto postala del Evrope.

Da so pogovori na Brionih Slovencem vrnili upanje v Evropo, ki si je do izbruha vojne v Sloveniji prizadevala za ohranitev Jugoslavije, pa je danes v Evropskem parlamentu, ko je predstavljal prioritete slovenskega predsedstva Svetu EU, spomnil premier Janez Janša.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x - Dialog title
dialog window