STA novice / Odbor DZ za infrastrukturo opravil drugo branje prenove gradbeno-prostorske zakonodaje

Trenutni gradbeni zakon je v veljavo stopil leta 2018, zato ni bila ambicija ministrstva za okolje in prostor, da radikalno spremeni zakonodajo, ampak da odpravi nekatere težave in bistveno razbremeni birokracijo, je pojasnil okoljski minister Andrej Vizjak.

Med ključnimi rešitvami novega gradbenega zakona je minister naštel možnost pridobitve gradbenega dovoljenja v instrukcijskem roku 30 dni, če ima investitor vso potrebno dokumentacijo in dokazila o pravici graditi ter nihče od stranskih udeležencev gradnji ne nasprotuje. Dana bo tudi dodatna pravna podlaga za poslovanje v elektronski obliki. Predlagani zakon bi omogočil tudi učinkovitejši inšpekcijski nadzor, saj bodo lahko nezahtevne objekte odslej nadzirali tudi občinski redarji.

Predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije Tomaž Krištof je poudaril, da predlagani zakon privilegira ene in deprivilegira druge stroke, predvsem arhitekturno. Predsednik Inženirske zbornice Slovenije Črtomir Remec se s slednjim ni strinjal in je ocenil, da predlagani zakon dejansko omogoča enakopravno vključevanje strok. Prav tako se mu zdi, da je predlagana zakonodaja bolj razumljiva povprečnim državljanom.

Tekom razprave so se nekateri poslanci iz vrst opozicije obregnili ob predlagani amandma koalicije k 66. členu zakona o gradbeništvu, ki omogoča "prevlado druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave." Po oceni dela opozicije gre pri tem za poseganje v zakon o vodah. Po pojasnilih poslanca SDS Ljuba Žnidarja, 66. člen govori o odstopanju katastrskega stanja od dejanskega stanja vodotokov.

Kot je opozoril Dejan Židan (SD), bi se s tem amandmajem zaobšlo odločitev referenduma o noveli zakona o vodah. Edvard Paulič (LMŠ) pa se je ob tem spraševal, zakaj so jih s tem predlogom seznanili šele tik pred začetkom seje in ne že prej, če je njihov interes iskren. Andrej Rajh (SAB) je povedal, da sicer razume potrebo po pohitritvi postopkov, a ni prepričan, če je to primeren način. Violeta Tomić (Levica) pa je poudarila, da bi lahko sprejetje tega amandmaja vodilo v nov referendum, saj je slovenska javnost "zelo občutljiva, ko pride do vode."

Kot je pojasnil Vizjak, amandma podpira, ker gre za vsebinski zapis, ki trenutno že velja na podlagi interventnega zakona. Tako gre za procesni amandma, s katerim želijo, da se to določilo ohrani tudi po izteku interventne zakonodaje, v smislu razbremenitve zakonodajnih postopkov, je pojasnil.

Po dveh polurnih prekinitvah seje je Žnidar predstavil popravek amandmaja, s katerim so izvzeli tisti del amandmaja, ki je po besedah poslanca opozicijo najbolj motil. Novi predlog striktno in ozko določi, da za tisti primer, da se je vodno telo spremenilo glede na katastrsko stanje, določi izjema v postopku integralnega gradbenega dovoljenja.

Gregor Perič (SMC) je po dodatni petminutni prekinitvi seje pojasnil, da so se predlagatelji odločili, da prvotni in popravljeni amandma umaknejo, s čimer je bila razprava o tej točki zaključena.

Predlog zakona je na koncu z desetimi glasovi za in dvema proti dobil podporo pristojnega odbora. Podporo zakonu so izrazili v SDS, SMC in SNS, medtem ko so mu nasprotovali v Levici. V SD, SAB in LMŠ, so se glasovanja vzdržali.

Namen novega zakona o urejanju prostora je po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za okolje Roberta Rožaca je izboljšanje določenih področij obstoječe zakonodaje. Med drugim bo pri državnih prostorskih načrtih ustanovljena projektna skupina, tako da bo delo potekalo hkrati med vsemi strokami, postopki načrtovanja posegov v prostor in postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja pa bodo tekli kontinuirano.

Odbor je na glasovanju z desetimi glasovi za in dve proti potrdil predlog zakona. Svoj glas podpore je predstavil Boris Doblekar (SDS), ki je mnenja, da gre za dober zakon, ki bo prispeval k temu, da bodo postopki bolj učinkoviti.