STA novice / Na odboru DZ za delo različni pogledi na zastoj in reševanje socialnega dialoga

Soniboj Knežak (SD) je v imenu petih opozicijskih poslanskih skupin, ki so zahtevale nujno sejo odbora, opozoril, da aktualna vlada namerno krši pravila o delovanju ESS, ki ji nalagajo, da s socialnimi partnerji sodeluje pri pripravi zakonov, zlasti tistih, ki zadevajo socialno-ekonomski položaj ljudi, še preden jih sprejme in posreduje v DZ.

Ob tem je spomnil, da je minister za delo Janez Cigler Kralj še kot kandidat na predstavitvi v DZ dejal, da so "rešitve, ki jih v okviru socialnega dialoga dogovorijo socialni partnerji, veliko bolj kvalitetne, veliko trdnejše, veliko bolj dolgotrajne kot pa rešitve, ki bi jih morda enostransko sprejeli samo v DZ in jih nato, da ne rečem, vsilili deležnikom". "Govori se eno, dela drugo," je dogajanje povzel Knežak.

Državni sekretar na ministrstvu za delo Cveto Uršič je spomnil, da je vlada vodenje države prevzela v izrednih razmerah zaradi epidemije covida-19 in da so jih v tem času vodili predvsem ukrepi za ohranitev zdravja, pomoč gospodarstvu in ohranjanje delovnih mest. Ne glede na to pa so po njegovih besedah na ESS obravnavali več predlogov rešitev kot v prejšnjih vladah, prav tako je večkrat zasedal kolegij ESS in je bilo ustanovljenih več pogajalskih skupin.

Uršič pa je izrazil željo po nadaljevanju socialnega dialoga v ESS, "ki je posvetovalni organ", in hkrati opozoril, da morajo sindikati in delodajalci razumeti odgovornost vlade za sprejete zakone.

Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je odvrnil, da ministrstvo za delo doslej ni naredilo ničesar, da bi se dialog nadaljeval, saj vlada še vedno ni odgovorila na sindikalni predlog dogovora o obnovitvi socialnega dialoga iz konca avgusta, Jakob Počivavšek iz Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam pa, da je štetje ur oz. kvantiteta zasedanj ESS samo izgovor in da je bila kvaliteta "katastrofalna".

Sledila je živahna poslanska razprava. Omejevanje socialnega dialoga sklicujoč se na epidemijo je neopravičljivo, je izpostavil Marko Koprivc (SD), ki razume sindikate, da "se ne pustijo, da se iz njih dela norca, da lahko na ESS samo sedijo in se zraven smejijo". Jurij Lep (NeP) v ravnanju vlade vidi imitacijo vedenja madžarskega premierja Viktorja Orbana, ki da je opustil tripartitni socialni dialog, to pa izkoristil za zmanjšanje delavskih pravic. Miha Kordiš (Levica) je nedelovanje ESS pripisal vladni "strategiji razrednega boja", saj da je vlada na strani kapitala, in ne zaščite delavcev.

"Če je socialni dialog, je socialni mir, ni neredov, ni nasilnih demonstracij, nezadovoljnih, popolnoma znerviranih ljudi /.../, je mogoče sprejemati spremembe, ki vodijo do dolgoročne blaginje," pa je dejala Maša Kociper (SAB).

Aleksander Reberšek (NSi) je bil na drugi strani kritičen do sindikatov, ki so izstopili iz socialnega dialoga, zdaj pa govorijo, da tega dialoga ni. Marijan Pojbič (SDS) je menil, da so sindikati "del KUL norosti" oz. da je bila koalicija KUL tista, ki jih je pregovorila, da so zapustili ESS, ker si "želi za vsako ceno prevzeti oblast".

Mojca Žnidarič (SMC) se je medtem zavzela, da vpleteni naredijo korak nazaj, saj da je to edina možnost za ponovno vzpostavitev socialnega dialoga. Ob tem pa razume vlado, da ne more pristati na sindikalno zahtevo po umiku spornih zakonskih predlogov iz parlamentarnega postopka, saj so med njimi taki, ki so nujni, denimo predlog zakona dolgotrajni oskrbi.

Poslanci so izmed šestih predlaganih sklepov sprejeli le enega, in sicer, da odbor za delo ugotavlja, da sta delujoč socialni dialog in enakopravnost vseh članov ESS eden od temeljev demokracije in razvoja države. Zavrnili pa so predloga, da se odbor seznanja z zaskrbljujočim stanjem socialnega dialoga in sprejemanjem vladnih odločitev mimo njega ter da vlada za vnovično vzpostavitev ESS ni storila vsega, kar bi morala. Prav tako niso pozvali vlade, naj se v 15 dneh opredeli do sindikalnega predloga dogovora o vnovični vzpostavitvi ESS; naj v celoti spoštuje pravila ESS ter iz postopka v DZ umakne sporne predloge neusklajenih zakonov.