STA novice / Prekmurski pridelovalec konoplje dočakal odškodnino po 26 letih

Kot je Rengeo povedal za STA, je to žalostna zgodba, ki je trajala 26 let. Državo je tožil, ker je zagotavljala, da za sejanje konoplje ni potrebno dovoljenje, nato pa je, ker dovoljenja ni imel, pridelek uničila. Policisti so mu tako poželi in uničili pridelek s hektarja površine, ker naj bi se ukvarjal s pridelavo mamil, čeprav je posejal industrijsko konopljo. Pridelek je nameraval prodati oziroma predelati v eterično olje.

Konopljo je posejal v skladu z odobrenim poslovnim načrtom, denarjem bank in lokalne skupnosti, še najbolj pa iz raziskovalnih namenov, saj se je s konopljo ukvarjal ves čas - nekoč je bila v Prekmurju tudi zelo razširjena, za diplomsko nalogo o njej je diplomirani inženir agronomije dobil celo Prešernovo nagrado.

Na sodišču v Murski Soboti so ga dvakrat razglasili za krivega, po razveljavitvi sodb na višjem sodišču so ga v tretje oprostili. Leta 2011 pa je državo tožil za odškodnino. A na soboškem okrožnem sodišču so zahtevek zavrnili, ker naj bi zastaral, zavrnilo ga je tudi višje sodišče, vrhovno sodišče je zavrnilo tudi njegov zahtevek za revizijo postopka.

Ustavno sodišče je leta 2016 zavrnitev odškodnine razveljavilo in pojasnilo, da ima oškodovanec pravico povračila od tistega, ki mu je škodo povzročil, to je ministrstvo za notranje zadeve. Okrožno in višje sodišče sta tako decembra 2019 odločili, da je upravičen do odškodnine.

Rengeu so prisodili nekaj manj kot 740.000 evrov odškodnine in zamudne obresti, letos je tako dobil nekaj manj kot dva milijona evrov, vendar mora od tega odšteti vse stroške postopka in dajatve, ki jih bo moral plačati državi. Kot pravi, še ne ve, koliko mu bo ostalo. Ob tem dodaja, da je bil, ker je imel štiri otroke, oproščen številnih dajatev državi, kar mu je omogočilo, da je ob dragih in zapletenih postopkih sploh preživel.

Nad državo je zelo razočaran, saj je izgubil veliko let, prav tako pa panoga, ki bi lahko bila uspešna. Govorilo se je celo, da bi iz konoplje lahko šivala obleke tudi Mura.

Rengea je v kazenskem postopku zagovarjal odvetnik Jože Šafarič, v civilnem Gorazd Balažic. Kot pravita, to ni bil le boj malega človeka z državo, ampak veliko več, saj je država le stežka priznala, da je naredila napako in morala plačati še odškodnino. Postopek je trajal trikrat dlje, kot naj bi po sodbi evropskega sodišča za človekove pravice trajale tovrstne tožbe.