STA novice / Šircelj ob predstavitvi proračunov izpostavil investicije

Šircelj je spomnil, da je vlada predlog proračunov pripravljala v okoliščinah pandemije covida-19. "Covid-19 še vedno vpliva na naše življenje, zato še vedno veljajo pravila splošne odstopne klavzule," je dejal in pojasnil, da je zato pri proračunskem načrtovanju še vedno dovoljen odstop od fiskalnih pravil.

Če se bo kriza končala, pa vlada že pripravlja postopke, kako spraviti primanjkljaj, dolg in preostale kazalce nazaj v okvir fiskalnih pravil, je zagotovil.

Poudaril je, da so investicije tisti temelj, ki pomeni ne le okrevanje, pač pa tudi odpornost gospodarstva. Proračuna za prihodnji dve leti sta zato investicijsko usmerjena - potem ko se je v letih 2019 in 2020 iz proračuna financiralo za po nekaj več kot 900 milijonov evrov investicij, se bo ta številka v prihodnjih dveh letih gibala nad 2,2 milijarde evrov.

Rast investicij je pripisal predvsem večjemu črpanju evropskih sredstev, saj se zaključuje črpanje iz prejšnjega programskega obdobja in začenja črpanje iz novega, predvsem pa Slovenija računa na sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost.

Investicijske projekte so pripravili na vseh ministrstvih, Šircelj je med drugim omenil nove bolnišnice in urgentne centre, šole in vrtce, pa novo sodno stavbo in domove za starejše, kot tudi financiranje gradnje cest in železnic, naložbe v protipoplavno varnost ter nakup novega transportnega helikopterja in novih obrambnih sredstev.

Brez upoštevanja izdatkov za investicije bi se skupni obseg odhodkov državnega proračuna prihodnje leto znižal, tako pa vlada predlaga povečanje proračunske porabe za dobro desetino na 13,94 milijarde evrov. Prihodkov naj bi se leta 2022 v proračun steklo 11,47 milijarde evrov. Leta 2023 so prihodki načrtovani v višini 11,84 milijarde evrov, odhodki pa so določeni v višini 13,36 milijarde evrov.

Šircelj pričakuje, da bo zaradi ugodne gospodarske klime in investicij rasla potrošnja, s tem pa tudi prilivi od davka na dodano vrednost. Zaradi ugodne zaposlitvene klime bodo rasli prilivi od dohodnine, zaradi ugodnih možnosti za poslovanje pa bodo rasli prilivi od davka od dohodkov pravnih oseb, je napovedal.

Zato bo mogoče zmanjševati proračunski primanjkljaj - leta 2022 bo tako znašal 2,47 milijarde evrov oz. 4,6 odstotka BDP, leto pozneje pa 1,52 milijarde evrov oz. 2,6 odstotka BDP.

Opozoril pa je na veliko tveganje za razvoj Slovenije. "To je virus," je dejal in pozval, naj storimo vse, da preprečimo njegovo širjenje.