STA novice / Poslanci za leto 2022 predlagajo kar nekaj prerazporeditev (dopolnjeno)

Proračun za leto 2022 je DZ sprejel že novembra lani, zdaj pa vlada predlaga nekatere popravke. Zdravstvene razmere se ne umirjajo, je rast načrtovanih odhodkov pojasnil finančni minister Andrej Šircelj in dodal, da se dodatna sredstva zagotavlja predvsem za reševanje zdravja in življenja ljudi ter za investicije.

Za leto 2022 je tako načrtovano zvišanje odhodkov za nekaj manj kot desetino na 13,94 milijarde evrov, prihodkov pa naj bi se v proračun steklo 11,47 milijarde evrov oz. sedem odstotkov več.

Po besedah Tine Heferle (LMŠ) je predlog sprememb proračuna za leto 2022 nezakonit. Vlada enostransko in samovoljno zmanjšuje sredstva sodstvu in drugim ustanovam ter jih finančno izčrpava, je opozorila. Samo pravosodni proračunski uporabniki bodo denimo prejeli skoraj štiri milijone evrov manj, kot so zahtevali s svojimi finančnimi načrti.

Jure Ferjan (SDS) je izpostavil visoko raven načrtovanih investicij. Teh bo v vsakem od prihodnjih dveh let za več kot 2,2 milijarde evrov, omogočalo pa jih bo predvsem višje črpanje evropskih sredstev, predvsem iz sklada za okrevanje in odpornost.

Tudi Karmen Furman (SDS) je izpostavila investicije. "In prav investicije so tiste, ki prinašajo napredek in razvoj v državi ter omogočajo ohranitev delovnih mest ter nove zaposlitve," je dejala. Izpostavila je investicije v zdravstvo, pa v infrastrukturo, poplavno varnost in oskrbo s pitno vodo, rezerviran je tudi denar za dolgotrajno oskrbo.

Igor Peček (LMŠ) je ob tem vprašal, ali so načrti o visokih investicijah res realni, nenazadnje se stanje na področju črpanja evropskih sredstev, ki je bilo v preteklosti slabo, ni prav nič spremenilo. Predvsem pa je opozoril, da bomo v letu 2022 za redne izdatke brez investicij potrošili eno tretjino več kot leta 2019. Vendar rast obsega bruto domačega proizvoda v tem času nikakor ne sledi rasti odhodkov.

Primož Siter (Levica) je primerjal višino načrtovanih investicij v zdravstvo in vojsko. Za zdravstvo se res daje več kot v preteklih letih, je soglašal, a dodal, da se bo za investicije v orožje namenilo celih 133 milijonov evrov več.

V opoziciji si za številne programe želijo več sredstev. "Dobrih 300 milijonov evrov je bilo namenjenih nevladnim organizacijam, vi ste jih prepolovili," je opozoril Jože Lenart (LMŠ). Pol manj denarja je zdaj namenjenega tudi za neodvisne ustvarjalce v kulturi, je ugotovila Violeta Tomič (Levica), Samo Bevk (SD) pa je med drugim pozval k povečanju sredstev za sanacijo rudarske škode in degradiranega okolja v Idriji.

Poslanske skupine so k načrtovani proračunski porabi v letu 2022 vložile 55 dopolnil, s katerimi bi sredstva prerazporedile na programe, ki se jim zdijo zapostavljeni. Z enim od njih naj bi za ureditev novega vira pitne vode za prebivalce Anhovega v prihodnjem letu zagotovili pol milijona evrov. Podobno dopolnilo so poslanci SD, LMŠ, Levice, SAB in NeP vložili tudi k predlogu proračuna za leto 2023.

Andrej Rajh (SAB) je spomnil na nedavni dogovor o zvišanju plač za zaposlene v zdravstvu in socialnem varstvu. Da se to zvišanje ne bi prelilo v višje oskrbnine v domovih za starejše, je treba iz proračuna zagotoviti 37 milijonov evrov, je predlagal.

Dopolnilo z enako vsebino, a v nekaj nižjem znesku, so vložili tudi poslanci Levice. Zaposlenih v zdravstvu in skrbstvu je premalo, so izgoreli, hkrati pa so bili prav oni najbolj izpostavljeni največjim tveganjem okužbe in stranskih učinkov okužb, je dejal Miha Kordiš (Levica).

Od vseh vloženih dopolnil jih vlada podpira le pet - vse so vložile koalicijske SDS, NSi in SMC -, katerim je v soboto prikimal tudi odbor DZ za finance. Podporo preostalim bodo njihovi avtorji poskušali pridobiti v nadaljevanju seje, ki bo nocoj trajala do 22. ure in se nato nadaljevala v sredo zjutraj.

Glasovanje je pričakovati v četrtek, pred tem imajo poslanci na dnevnem redu še predlog proračuna za leto 2023, predlog zakona o izvrševanju obeh proračunov ter predlog odloka o zgornji meji porabe javnih blagajn do leta 2024.