STA novice / Podlage za izvajanje načrta za okrevanje še v oblikovanju, del 231-milijonskega predplačila že usmerjen

Vlada je načrt za okrevanje in odpornost sprejela konec lanskega aprila, na evropski ravni pa je dokončno zeleno luč prejel konec julija. Vlada je za bdenje nad izvajanjem načrta za okrevanje in koordinacijo z Evropsko komisijo junija lani ustanovila urad za okrevanje in odpornost. Tega kot vršilec dolžnosti vodi Janez Mravljak.

Kot so za STA spomnili na uradu, je vlada nato 20. oktobra lani izdala tudi uredbo o izvajanju evropske uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost, ki določa pristojne organe, način izvajanja in financiranje mehanizma v Sloveniji.

Za Slovenijo je v okviru mehanizma predvidenih 2,5 milijarde evrov sredstev, od tega je 1,8 milijarde nepovratnih sredstev, 705 milijonov evrov je posojil. Povratnih sredstev bi sicer lahko dobila za 3,6 milijarde evrov, a se je vlada odločila za precej nižjo številko, lahko pa Slovenija v prihodnje s spremembo načrta za okrevanje ta obseg posojil poveča.

Na podlagi omenjene uredbe so bile 21. januarja izdane smernice za določitev načina financiranja iz sredstev mehanizma za okrevanje, ki podrobneje urejajo financiranje, v pripravi pa so tudi splošne smernice, ki bodo urejale področje poročanja, preverjanj, revizije, informacijske podpore in drugo, poudarjajo na uradu.

Slovenija je septembra lani sicer od Evropske komisije prejela 231 milijonov evrov sredstev predplačila. Del teh sredstev je bil že usmerjen v projekte za povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture, in sicer 111 milijonov evrov lani, letos januarja pa še 2,2 milijona evrov.

Konkretno gre za tri projekte nadgradnje železniške infrastrukture, ki so že v teku - nadgradnjo železniške postaje Grosuplje, nadgradnjo proge Ljubljana-Jesenice na odseku med Kranjem in Jesenicami ter nadgradnjo železniške proge Ljubljana-Divača med Ljubljano in Brezovico.

Preostanek sredstev predplačila bo po navedbah urada usmerjen v ukrepe, ki bodo pripravljeni na začetek izvedbe. Sredstva, ki jih država iz evropskega mehanizma prejme v proračun, namreč niso vnaprej razdeljena po konkretnih projektih.

Nedavno je sicer vlada sprejela strategijo digitalne transformacije gospodarstva, ki predstavlja enega od reformnih ukrepov v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Za izvedbo strategije bo vlada primarno uporabila finančne vire iz sklada za okrevanje EU po koronski krizi, to je 56,5 milijona evrov. Razumeti je, da bo torej del predplačila usmerjen v te ukrepe.

Prva razpisa bosta predvidoma objavljena že v začetku leta, v okviru prvega bo podjetjem na voljo 44 milijonov evrov za digitalno transformacijo, na drugem pa bo za oblikovanje hibridnega oblaka, ki bo združeval registre, kot so registri Ajpesa, Finančne uprave RS in sodnih registrov, na voljo 2,5 milijona evrov. Na tretjem razpisu, ki je predviden v drugem letošnjem četrtletju, bo država z 10 milijoni evrov podprla projekte skupnega evropskega interesa, v katere se vključujejo podjetja iz več članic EU in prispevajo k ciljem unije na različnih področjih.

Spomladi bo Slovenija po napovedih finančnega ministra Andreja Širclja v Bruselj poslala tudi predlog za prvo redno izplačilo na podlagi načrta. Kot pojasnjujejo na uradu, bo Slovenija skladno z izvedbenim sklepom Sveta EU o odobritvi nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost sredstva iz evropskega mehanizma črpala v več obrokih. Nepovratna sredstva bo črpala v 10 obrokih, posojila pa v šestih obrokih.

Slovenija naj bi zahtevek za plačilo Evropski komisiji posredovala dvakrat na leto. Po predvideni dinamiki bi lahko letos po pojasnilih urada skupaj zaprosila za izplačilo 290 milijonov evrov nepovratnih sredstev, a podrobnejša časovnica pošiljanja zahtevkov in njihova vsebina bo odvisna od doseganja zastavljenih mejnikov in ciljev.

Poraba sredstev iz instrumenta za okrevanje namreč ne temelji na enakih podlagah, kot veljajo za kohezijsko politiko in druge finančne instrumente EU. Če so npr. v primeru kohezijske politike ukrepi, naložbe in programi za financiranje opredeljeni v posebnih programskih dokumentih, nato pa izplačila v veliki meri temeljijo na ustreznosti dokumentacije in utemeljevanju upravičenosti stroškov, je pri pripravi načrtov za okrevanje temeljno načelo, da morajo načrti temeljiti na reformah kot na naložbah, ki te spremljajo.

Reforme v okviru nacionalnih načrtov predstavljajo mejnike. Gre npr. za sprejem zakonov ali strateških dokumentov ter uskladitev kakšnih pomembnih reformnih korakov s socialnimi partnerji. Obenem pa morajo države navesti tudi kvantitativne cilje ter časovnico za njihovo doseganje.

Mejniki in cilji, s katerimi so pogojevana izplačila sredstev, so navedeni v prilogi omenjenega izvedbenega sklepa. Skupaj jih je 209, doseči jih je treba najpozneje do konca 2026. Skupaj je sicer v načrtu za okrevanje predvidenih 83 ukrepov oziroma 33 reform in 50 naložbenih področij na štirih glavnih razvojnih področij - zeleni prehod, digitalna preobrazba, pametna, trajnostna in vključujoča rast ter zdravstvo in socialna varnost.