STA novice / Ustavno sodišče zadržalo izvajanje dela zakona o varstvu okolja (dopolnjeno)

Ustavno sodišče je soglasno odredilo začasno zadržanje izvrševanja tretjega in četrtega odstavka 37. člena zakona o varstvu okolja, od četrtega do devetega in enajstega odstavka 38. člena, prvega odstavka 40. člena, 41. člena ter prvega ter od tretjega do šestega ter osmega in devetega odstavka 275. člena.

Del zahtev po zadržanju izvrševanja členov zakona pa je zavrnilo. Pojasnilo je, da je bilo treba zadržati izvrševanje vseh tistih določb zakona, ki so pomembne za začetek uveljavitve spremenjenega sistema skupnega izpolnjevanja obveznosti proizvajalčeve razširjene odgovornosti. "Zgolj tako je mogoče preprečiti nastanek težko popravljivih ali nepopravljivih škodljivih posledic, ki bi nastale z izvrševanjem izpodbijanih določb," je navedlo.

Sklenilo je tudi, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno.

Na ustavno sodišče so se obrnili družba Interseroh, ki je imetnica okoljevarstvenega dovoljenja za upravljanje skupnega sistema upravljanja s komunalno in nekomunalno odpadno embalažo ter imetnica odločb o potrditvi skupnega načrta ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo, z odpadnimi nagrobnimi svečami in z odpadnimi baterijami in akumulatorji, ob njej pa še njen lastnik in pri njej zaposlene osebe ter gospodarske družbe, za katere velja proizvajalčeva razširjena odgovornost, je navedlo ustavno sodišče v sklepu.

Pobudniki nasprotujejo rešitvi iz novega zakona o varstvu okolja, v skladu s katero bi dejavnost skupnega izpolnjevanja obveznosti proizvajalčeve razširjene odgovornosti od leta 2023 opravljal le en subjekt za vsak tok odpadkov, in sicer neprofitno. Za izpolnjevanje svojih obveznosti bi morali v skladu z zakonom proizvajalci sami ustanoviti tako organizacijo, njena naloga pa bi bila skrb za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev s čim nižjimi stroški in ne za čim večji dobiček, je v času sprejemanja zakona lani pojasnjevalo ministrstvo.

Pobudniki ustavne presoje zatrjujejo, da je z izpodbijano ureditvijo poseženo v njihova pričakovana pravna upravičenja, do poslabšanja položaja podjetij naj bi prišlo nepričakovano. Zakonodajalec za preoblikovanje sistema v neprofitnega naj ne bi imel stvarnega razloga, ki bi bil utemeljen v prevladujočem javnem interesu. Med drugim menijo tudi, da je ureditev v novem zakonu v neskladju s pravico do zasebne lastnine ter pomeni nedovoljeno omejitev svobode ustanavljanja in opravljanja storitev. Prepričani so, da je država kršila evropska pravila o notifikaciji zakona Evropski komisiji.

Navedli so, da bi zaradi izpodbijane ureditve moralo z delovanjem prenehati najmanj 24 gospodarskih družb, prišlo pa bi tudi do širših posledic za državo. Zaradi pomanjkljivega postopka notifikacije naj zakonske določbe ne bi veljale, glede na to pa naj nekateri proizvajalci ne bi več izpolnjevali svojih obveznosti iz sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti, povzema sodišče.

Pobudniki sicer izpodbijajo celotno 2.2. poglavje zakona o varstvu okolja in njegov 275. člen, v tem obsegu so predlagali tudi zadržanje izvrševanja določb. Ustavno sodišče pa jim je pritrdilo le pri določbah, pri katerih so navedli razloge za protiustavnost in hkrati tudi razloge za zadržanje njihovega izvrševanja.

Ustavno sodišče je sicer v odločitvi povzelo tudi stališče vlade, da zakon ustrezno in zakonito prenaša evropsko zakonodajo. Notifikacija zakona Evropski komisiji po navedbah vlade ni bila potrebna, zato ni prišlo do kršitve prava EU.

Vlada je opozorila, da bi zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb pomenilo, da s 1. januarjem 2023 ne bi več obstajala pravna podlaga za uvedbo spremenjenega sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti. Roki, določeni v 275. členu zakona, naj ne bi več vezali proizvajalcev, ki naj bi se zato znašli v pravni negotovosti.

Ministrski zbor je opozarjal tudi, da bi bili proizvajalci v primeru, da po oceni ustavnega sodišča zakon ni v neskladju z ustavo, v prekršku, ker ne bi izpolnili zakonskih obveznosti. Z zadržanjem izvrševanja izpodbijanih določb zakona o varstvu okolja vzpostavitev spremenjenega sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti sploh ne bi bila več mogoča, zato bi to področje ostalo pravno neurejeno, so še navedli.

Zadržani prvi odstavek 275. člena zakona med drugim navaja, da morajo obstoječi proizvajalci proizvodov, za katere ob uveljavitvi zakona velja proizvajalčeva razširjena odgovornost in ki morajo svoje obveznosti izpolnjevati v okviru sistema skupnega izpolnjevanja obveznosti, organizacijo ustanoviti, ta pa vložiti popolno vlogo za pridobitev dovoljenja za skupno izpolnjevanje obveznosti najkasneje do 31. julija letos. Proizvajalci, ki niso ustanovitelji take organizacije, morajo od nje zahtevati sklenitev pogodbe najkasneje do 31. decembra letos.

Ministrstvo bi moralo v skladu s četrtim odstavkom člena odločiti o vlogah najkasneje do 30. septembra 2022.

Ni pa zadržano izvajanja drugega odstavka 275. člena, ki se nanaša na proizvajalce proizvodov, ki lahko samostojno izpolnjujejo svoje obveznosti proizvajalčeve razširjene odgovornosti. Ti morajo popolno vlogo za pridobitev dovoljenja za samostojno izpolnjevanje obveznosti še vedno oddati najkasneje do 30. junija 2022.

Ustavno sodišče je sicer pojasnilo, da lahko v primeru, če bi ugotovilo skladnost izpodbijane ureditve z ustavo, določi način izvršitve svoje odločbe tako, da vzpostavi ustrezno pravno podlago za prehod v spremenjeni sistem.

Državni zbor je novi zakon o varstvu okolja sprejel 16. marca lani. V sistemu proizvajalčeve razširjene odgovornosti naj bi zakon po prepričanju takratnega ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka postavil nove in zdrave temelje za učinkovit, pregleden in stroškovno optimalen sistem.