STA novice / V javni obravnavi predlog novele zakona o oskrbi s plini

Ministrstvo je predlog pripravilo zaradi spremenjenih pogojev poslovanja plinskega gospodarstva, povečanih tveganj v dobavni verigi zemeljskega plina in skorajšnjega sprejetja nove evropske plinske uredbe o skladiščenju plina, so pojasnili v današnjem sporočilu za javnost.

Predlog dopolnjuje pojme z dopolnitvijo gospodinjskega odjemalca. Za odjemalca, ki uporablja plin v gospodinjstvu na svojem odjemnem mestu, bolj jasno določa omejitev predvidene letne porabe plina na 100.000 kilovatnih ur, podobno kot je urejeno za malega poslovnega odjemalca.

Določa tudi odjemalca osnovne oskrbe, kjer poleg gospodinjskega in malega poslovnega odjemalca dodaja skupne kotlovnice, ki oskrbujejo gospodinjstva oz. skupnega gospodinjskega odjemalca. Predlog ne izključuje ostalih lastnikov etažnih lastnin ali objektov, ki se ogrevajo iz istega vira. S tem so iz pravice osnovne oskrbe izvzeti komercialni sistemi, kot so sistemi daljinskega ogrevanja, kjer je nabava plina kot energenta ena izmed ključnih poslovnih funkcij.

Za prostovoljno izbiro odjemalca je kot obvezna ponudba pri vseh dobaviteljih uvedena osnovna oskrba s plini. Kot so povzeli na ministrstvu, dobavitelj ceno plina za osnovno oskrbo določi glede na značilnost odjema odjemalcev osnovne oskrbe, cena plina za osnovno oskrbo pa ne sme presegati cene plina na izravnalnem trgu.

Za primer, da dobavitelj zaradi zaostrenih pogojev poslovanja preneha poslovati, predlog uvaja institut nadomestne oskrbe s plinom kot začasen servis oskrbe odjemalca, dokler ta ne pridobi novega dobavitelja. Nadomestna oskrba je namenjena avtomatskemu prehodu odjemalca na distribucijskem sistemu od obstoječega dobavitelja, ki ne sme več opravljati naloge dobavitelja, na dobavitelja nadomestne oskrbe.

Dobavitelja nadomestne oskrbe na podlagi izvedenega javnega poziva oz. po uradni dolžnosti določi Agencija za energijo za obdobje najmanj enega leta. Cena nadomestne oskrbe s plinom je po predlogu lahko največ enaka ceni izravnalnega plina (za negativna odstopanja) na slovenski izravnalni platformi, z dodatkom za stroške v višini največ 25 odstotkov.

Predlog novele nalaga obveznost nosilca bilančne skupine, ki dobavi plin v Slovenijo, da zagotovi skladiščenje plina v drugih državah EU na dan 1. november v obsegu, ki je enak vsaj 15 odstotkom povprečne dobave plina te bilančne skupine končnim odjemalcem v Sloveniji v zadnjih petih letih.

Evropska komisija je namreč s ciljem zapolnitve skladišč plina do začetka zime predlagala uredbo o skladiščenju plina. Ta za države EU, ki nimajo skladišč na svojem ozemlju, nalaga obveznost skladiščenja plina v drugih državah članicah do višine 15 odstotkov povprečne letne rabe plina, so spomnili na ministrstvu.