STA novice / Po oceni zagovornika načela enakosti možnost odvzema volilne pravice osebam z invalidnostjo diskriminatorna

Kot opozarja zagovornik načela enakosti, zdajšnja ureditev v primeru oseb z intelektualnimi in psihosocialnimi invalidnostmi predvideva možnost odvzema volilne pravice glede na izvedensko oceno njihove zmožnosti razumeti namen, pomen in učinek volitev, medtem ko se pri ostalih državljanih teh zmožnosti ne ocenjuje, so zapisali v sporočilu za javnost.

Različna obravnava po oceni zagovornik ni upravičena in ne more biti obravnavana kot izjema od prepovedi diskriminacije. "Ukrep namreč ni ne ustrezen, ne edini možen in niti sorazmeren način doseganja legitimnosti volitev in preprečevanja zlorab pri oddaji glasov," poudarja.

Zagovornik načela enakosti ob tem še navaja, da v ustavni ni določb, ki bi zakonodajalcu dovolile, da bi del državljanov zaradi njihovih invalidnosti ali drugih osebnih okoliščin omejil pri enakem in polnem uživanju temeljnih državljanskih in političnih pravic, kot je to storil v zakonu o volitvah v DZ.

Vsako omejevanje volilne in drugih pravic je namreč dopustno le izjemoma in samo na podlagi tehtnih, razlogov in šele po izvedbi strogega testa sorazmernosti, poudarja zagovornik.

Ministrstvo za javno upravo je tako s priporočilom pozval k odpravi diskriminacije s spremembo zakona. Če priporočilo ne bi bilo upoštevano, pa lahko zagovornik vloži pobudo za oceno ustavnosti obravnavanega zakona.

V postopku ocene diskriminatornosti ureditve sta sicer ministrstvi za javno upravo in za pravosodje poudarili, da se z ureditvijo zasleduje legitimen cilj, da bi pri javnih zadevah sodelovali samo državljani, ki so sposobni razumeti posledice svojih dejanj in sprejemati zavestne odločitve.

Odvzem volilne pravice je po mnenju obeh ministrstev ustavnopravno dopusten, saj je sposobnost oblikovanja lastne volje minimalni pogoj za veljavno oddajo volilnega glasu in legitimnost volitev. Z odvzemom volilne pravice osebam, ki so postavljene pod skrbništvo, se po oceni ministrstev preprečuje, da bi te osebe oddale neveljavno glasovnico in tudi morebitne zlorabe, ko bi na njihovo voljo pri uresničevanju volilne pravice vplivali njihovi skrbniki.

Da je zakon o volitvah v DZ diskriminatoren do oseb z invalidnostjo sicer opozarjajo tudi v Zvezi Sonček. Na politične stranke, predsednike DZ, republike in vlade ter ministre so tako že februarja, torej še v prejšnjem sklicu parlamenta, naslovili pobudo za spremembo omenjenega zakona.

Kot so takrat poudarili, si prizadevajo, da bi vsi posamezniki ne glede na invalidnost v skladu z mednarodno konvencijo o pravicah oseb z invalidnostjo lahko uresničevali volilno pravico. Opozarjajo, da je trenutni sedmi člen zakona v nasprotju z določbami slovenske ustave. Ta določa, da je volilna pravica splošna in enaka ter jo ima vsak polnoletni državljan, brez diskriminacije, v začetku letošnjega leta pa volilne pravice ni imelo nekaj manj kot 3000 polnoletnih državljanov.