STA novice / V žepe okoljskih kriminalcev v EU vsako leto več milijonov evrov umazanega denarja

Zločini proti okolju so deležni več pozornosti, odkar so podnebne politike postale ključnega pomena, v najnovejšem poročilu ugotavlja Europol. Posebno enoto za pregon okoljskega kriminala EvniCrime je Europol ustanovil leta 2017.

"Preiskave organov pregona po vsej EU kažejo, da je gre pri okoljskem kriminalu večinoma za organiziran kriminal, ta pa se pogosto skriva za zakonitimi poslovnimi praksami," je izpostavila Europolova izvršna direktorica Catherine de Bolle.

Kot je dodala, opažajo tudi močan porast čezmejnih primerov, zaradi česar je nujno potreben usklajen pristop organov pregona. "Europol je tu v dobrem položaju za pomoč nacionalnim organom, ki se popadajo s tem naraščajočim izzivom," je dejala.

Okoljski kriminal, kot so navedli pri Europolu, obsega številne aktivnosti, ki kršijo okoljsko zakonodajo ter povzročajo znatno škodo ali tveganje za okolje, zdravje ljudi ali oboje. Med drugim so izpostavili nepravilno zbiranje, prevoz in predelavo odpadkov, nezakonite obrate, v katerih shranjujejo nevarne snovi, uničenje posesti, trgovino z zaščitenimi živalskimi in rastlinskimi vrstami ter proizvodnjo snovi, ki tanjšajo ozonski plašč.

Večina akterjev okoljskega kriminala je po Europolovi oceni oportunističnih. Gre za lastnike ali upravljavce zakonitih podjetij, ki izkoriščajo možnosti za povečanje dobička z vzpostavitvijo kriminalnih aktivnosti. Te mreže, kot so dodali, v glavnem sestavljajo uradniki na nižjih ravneh, navodila pa dobivajo od peščice vodstvenih kadrov, ki so večinoma odmaknjeni od zločinskih praks.

Za pranje umazanega denarja kriminalci uporabljajo zakonite posle, v katerih delujejo (podjetja za ravnanje z odpadki, maloprodajne trgovine, ribiška podjetja itd.). Infrastruktura okoljskega kriminala so goljufije z dokumenti, zloraba neskladij v zakonodaji po EU in razširjena korupcija, so še zapisali.

V EU se okoljski kriminalci osredotočajo predvsem na države srednje in vzhodne Evrope, kamor usmerjajo nezakonite odpadke, proizvedene v zahodnoevropskih državah. Zunaj EU pa evropski preprodajalci ciljajo predvsem na jugovzhodno Azijo, kot destinacijo za nedovoljene plastične odpadke, ter Afriko, kamor odvažajo odsluženo električno in elektronsko opremo. EU je tudi središče svetovne trgovine s prostoživečimi živalmi, so opozorili.