STA novice / Varuh človekovih pravic za pregled nad izvajanjem podnebnih zavez na evropski ravni

Pobuda pomeni začetek procesa za oblikovanje skupnega evropskega pregleda nad izvajanjem podnebnih politik z vidika človekovih pravic, preglednosti, odgovornosti in dobrega upravljanja. Predstavlja prvo tovrstno mednarodno sodelovanje v okviru Evropske mreže varuhov človekovih pravic (ENO) na pobudo nacionalne institucije.

"Pobuda želi spodbuditi sodelovanje institucij varuha človekovih pravic iz držav članic EU, držav kandidatk in držav Evropskega gospodarskega prostora pri skupnem vprašanju, kako učinkovito države prenašajo svoje podnebne zaveze v konkretno delovanje javne uprave in dejansko varstvo človekovih pravic," je dejala Drenik Bavdek.

Podnebne spremembe po njenem opozorilu vse bolj vplivajo na uresničevanje človekovih pravic, denimo pravice do zdravja in do zdravega in varnega življenjskega okolja. Podnebna politika zato ni več le okoljsko vprašanje, ampak tudi vprašanje dobrega upravljanja, odgovornosti javnih institucij in sposobnosti države, da se učinkovito odziva na dolgoročne družbene izzive.

Osrednja ideja pobude je preveriti, ali so države vzpostavile ustrezne pravne, institucionalne in organizacijske mehanizme za izvajanje podnebnih ciljev. Prav tako naj bi preverili, ali imajo javni sistemi dovolj zmogljivosti za njihovo uresničevanje, je pojasnila. Pri tem gre za presojo uresničevanja podnebnih zavez v praksi, kako torej poteka denimo usklajevanje med institucijami in kako se v procese vključuje javnost.

Pobuda po njenih navedbah temelji na mednarodnih, evropskih in nacionalnih pravnih podlagah, med katerimi je denimo pariški sporazum o podnebnih spremembah. Kot opaža, se številni izzivi pri izvajanju podnebnih politik pojavljajo v različnih državah ne glede na njihove institucionalne posebnosti. Vzporedna obravnava pa bo omogočila denimo primerjavo pristopov in prepoznavo dobrih praks. "To bo pripomoglo k boljši evropski sliki o dejanskem stanju izvajanja podnebnih politik," je prepričana.

"Obravnava podnebnih in okoljskih vprašanj je zelo pomembna," je poudarila evropska varuhinja Anjinho, ki je tudi koordinatorka mreže ENO. "Podnebne spremembe niso neka grožnja Evropi v daljni prihodnosti, ampak že zdaj pomembno vplivajo na vsakdanje življenje ljudi," je opozorila.

Takšno sodelovanje, kot poteka v mreži ENO, ki povezuje 95 institucij iz 36 držav, se ji zdi nujno. V Evropi se namreč pojavljajo vse bolj zapleteni primeri, je opomnila.

V Slovenijo je prišla, da podpre pobudo Varuha človekovih pravic, je dejala. Prepričana je, da bodo varuhi človekovih pravic iz drugih držav sledili pobudi.

Pobuda bo po njenem prepričanju povečala ozaveščenost Evropejcev o človekovih pravicah, ki so povezane z okoljem.

V odgovoru na novinarsko vprašanje pa je povedala, da se posameznik lahko obrne na institut evropskega varuha človekovih pravic takrat, ko meni, da določena evropska institucija ne spoštuje načela dobrega upravljanja. Na evropski ravni so pri upravljanju že zdaj doseženi visoki standardi, a si želi, da bi bili ti še višji.

Navzoče novinarje je prav tako zanimal pogled obeh varuhinj na hitro sprejemanje zakonov v zakonodajnem postopku. Drenik Bavdek je zaradi sprejemanja omnibus zakonov in nujnih zakonodajnih postopkov menila, da se standard pravne države, ki zagotavlja argumentiran vpogled v zakonske predloge, znižuje. To je bilo po njenem opažanju očitno že v času prejšnje vlade, nadaljuje pa se tudi zdaj. Izrazila je upanje, da bo zakonodajni postopek v prihodnje tak, da bo zagotavljal široko in argumentirano razpravo.

Anjinho je medtem spomnila, da živimo v času hitrih sprememb, institucije pa pod pritiskom hitijo z rešitvami. Kot ugotavljajo v njenem uradu, pa javne institucije ne pojasnijo zadovoljivo, zakaj izberejo nujni postopek. Ob vseh prizadevanjih za hitro prilagajanje ne smejo pozabiti na spoštovanje temeljnih pravic, je poudarila.