STA novice / Za pripombe na predlog o evidencah na področju dela mesec dni časa

"Predlog novele je v usklajevanju na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) že od leta 2017. Smo se pa zaradi številnih kršitev na prvem sestanku na ESS dogovorili, da imajo delodajalci še en mesec časa, da predlagajo popravke oz. izjeme," je v četrtek tvitnil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. Bistvo novele je po njegovih navedbah preprečevati zlorabe, ki se dogajajo ob ročnem beleženju ur.

Cilji novele so jasnejša določitev razmerja, za katerega je treba voditi evidenco o izrabi delovnega časa, zagotovitev možnosti delavca, da se seznani s podatki iz evidence o izrabi delovnega časa, zagotovitev učinkovitejšega inšpekcijskega nadzora ter zagotovitev spoštovanja določb o delovnem času in zagotavljanju počitkov in odmorov, izhaja iz predloga, objavljenega na portalu Euprava.

Za učinkovitejši nadzor se predlaga, da se v evidenco poleg podatka o številu opravljenih ur vpisuje tudi podatek o času prihoda delavca na delo in odhoda z dela, izrabi in obsegu izrabe odmora med delovnim časom, o opravljenih urah v posebnih pogojih dela, v neenakomerno razporejenem delovnem času in začasno prerazporejenem delovnem času ter seštevek ur za daljše obdobje. Veljala bo obveznost elektronskega vodenja evidence.

Predlog dopolnjuje definicijo delavca. V skladu z njo bo treba po predlogu evidence voditi za redno zaposlene in za vse, ki na drugi pravni podlagi opravljajo osebno opravljajo delo pri delodajalcu, torej tudi za študentsko delo, delo na podlagi avtorske in podjemne pogodbe, delo poslovodne osebe, ki ni v delovnem razmerju, in osebe, ki opravlja delo zaradi usposabljanja.

Delodajalec bo moral po predlogu delavcu zagotavljati vpogled in seznanitev s podatki iz evidence. Podjetje pa bo moralo na sedežu oziroma na kraju opravljanja dela tudi hraniti evidenco o izrabi delovnega časa ter tudi vso delovnopravno dokumentacijo, na podlagi katere se vpisujejo podatki v evidenco.

Predlog zakona predvideva vzpostavitev informacijske podpore za elektronsko vodenje evidence o izrabi delovnega časa in postavlja časovnico za to. Sredstva za kritje stroškov informacijske podpore bodo predvidoma zagotovljena v okviru projekta, ki je del načrta za okrevanje in odpornost.

S tem bi odpravili pomanjkljivosti sedanjega zakona, na katere že vrsto let opozarja inšpektorat za delo. Kot navaja, delodajalci pogosto sploh ne vodijo evidenc ali pa jih ne vodijo skladno z določbami zakona ter jih prikrivajo, podvajajo ali spreminjajo po svoje, kar je zelo težko dokazljivo. Težave imajo tudi z dostopnostjo do evidenc, saj se pogosto ne nahajajo tam, kjer se delo dejansko opravlja.

Sedaj niso določene sankcije za odgovorno osebo delodajalca, kar predlog spreminja. Za določene primere kršitev se s predlogom dopolnjuje tudi ureditev odgovornosti delodajalca. Z globo od 1500 do 20.000 evrov se denimo kaznuje delodajalec, za manjše delodajalce je predvidena globa od 300 do 8000 evrov, za delodajalce posameznike pa od 150 do 1200 evrov.