STA novice / Zakon o urejanju trga dela naj bi diskriminiral državljane tretjih držav

Zagovornik je na pobudo ene izmed območnih služb Zavoda RS za zaposlovanje ocenil 8.a in 11. člen zakona o urejanju trga dela, so v današnjem sporočilu za javnost zapisali pri zagovorniku načela enakosti.

V zvezi s prvim so spomnili, da je izpit iz osnovnega znanja slovenščine za tujce pogoj, da ostanejo v evidenci brezposelnih oseb, na kar je vezana tudi upravičenost do socialnih pravic.

Zagovornik je ocenil, da zahteva, da državljani tretjih držav po prijavi v evidenco brezposelnih oseb opravijo izpit iz znanja slovenščine, zasleduje legitimen cilj, da bi se te osebe učinkoviteje vključile na slovenski trg dela. Kot nenujno sredstvo pa je ocenil 12-mesečni rok, saj zakon predvideva tudi manj strog ukrep, in sicer, da rok za opravljanje izpita iz slovenščine ni naveden, kot to že velja za državljane EU, Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in Švice.

Ocenil je tudi, da ukrep ni sorazmeren, saj se iskalce zaposlitve, ki zahteve ne izpolnijo, izbriše iz evidenc - ne glede na to, kako zelo si sicer prizadevajo dobiti delo. "Sorazmeren bi bil, ko bi omogočal ustrezno strokovno presojo svetovalcev zavoda za zaposlovanje, da s konkretnim iskalcem zaposlitve pripravijo zaposlitveni načrt in v njem določijo tudi časovni okvir za opravljanje njegovih obveznosti, kot je to predvideno za iskalce zaposlitve, ki so državljani EU, EGP in Švice," so pojasnili pri zagovorniku.

Zagovornik je v postopku ocenil še, da razlikovanje v zvezi z roki za opravo izpita temelji samo na osebni okoliščini državljanstva, za to pa po njegovem mnenju ni upravičenega razloga. Ta "neupravičeno različna obravnava" še posebej prizadene državljane določenih tretjih držav - Kosova in Severne Makedonije albanske narodnosti, je ugotovil.

"Ti zaradi svojih kulturnih navad in jezika, ki je slovenščini nesoroden - za razliko od bosanščine, srbščine ali makedonščine, tudi ukrajinščine in ruščine -, težje izpolnijo pogoj osnovnega znanja slovenščine in so v nadpovprečnem deležu zastopani med državljani tretjih držav, ki jih je moral zavod za zaposlovanje zaradi neizpolnjevanja pogoja iz 8.a člena zakona o urejanju trga dela izpisati iz svojih evidenc," so zapisali pri zagovorniku.

Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je zagovornik zato priporočil, naj diskriminatornost odpravi. Če priporočilo ne bi bilo upoštevano, lahko vloži pobudo za oceno ustavnosti tega zakona.

Po zagovornikovi oceni pa ni diskriminatoren 11. člen zakona, ki od državljanov EU, EGP in Švice zahteva opravljanje izpita iz osnovnega znanja slovenščine, da bi še ostali prijavljeni v evidenci brezposelnih oseb, medtem ko se ta pogoj od slovenskih državljanov ne zahteva, saj da "položaja tujih in slovenskih državljanov nista primerljiva".

Zahteva iz tega člena po osnovnem znanju slovenščine je za tujce tudi upravičena, saj lahko zavod za zaposlovanje tujim državljanom storitve učinkovito nudi le, če se z njimi lahko sporazumeva, meni zagovornik. "Izenačenje položaja tujih in slovenskih iskalcev zaposlitve pri vstopanju na trg dela v Sloveniji pa država dosega tudi z nudenjem organiziranega in brezplačnega tečaja slovenščine za pristop k izpitu," je sklenil.