STA novice / Odbor DZ prikimal predlogu sprememb zakona o štipendiranju

Po pojasnilih državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport Štefana Kušarja s predlogom odpravljajo eno od upravnih ovir, ki v zadnjih dveh letih po nepotrebnem otežuje dodeljevanje Zoisovih štipendij najbolj nadarjenim dijakom in študentom. Spomnil je, da je novela iz leta 2023 uvedla pogoj, da mora biti tekmovanje, na katerem dijak ali študent doseže izjemni dosežek, sofinancirano iz javnih sredstev, z vladnim predlogom pa ta pogoj črtajo.

"Dijak, ki na državnem tekmovanju osvoji zlato priznanje, ne more vedeti, ali je organizator tega tekmovanja prejel javna sredstva ali ne. Kljub temu pa je prav od tega odvisno, ali mu bo štipendija priznana ali ne," je opozoril Kušar. Ob tem je izpostavil resno povišanje števila sporov, ki tečejo iz naslova podeljevanja Zoisovih štipendij. Trenutno je odprtih 270 postopkov, 170 upravnih in 100 sodnih.

Komisiji državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide ter za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino predloga ne podpirata, ker z odpravo sedanjega kriterija financiranja tekmovanj ne vzpostavlja jasnih, objektivnih in strokovno utemeljenih nadomestnih meril. Menita, da je treba zakon temeljito dopolniti, "da se te dileme odpravi in da pride do poštenega in transparentnega podeljevanja teh štipendij," je poudaril Jožef Školč.

Pomisleke imajo tudi v zakonodajno-pravni službi DZ. Kot ugotavljajo, predlog ne določa nobenih kriterijev in meril za izbor selekcijskih tekmovanj, temveč odločitev o tem v celoti prepušča diskreciji ministra, pristojnega za izobraževanje. Po oceni omenjene službe takšna ureditev omogoča arbitrarno odločanje, zato je vprašljiva tudi z vidika ustavnih načel, med drugim načela pravne države in legalitete.

V Dijaški organizaciji Slovenije in Študentski organizaciji Slovenije medtem menijo, da so predlagane rešitve korak v pravo smer. Aktualni zakon ne služi najbolje svojemu namenu, to je, "da finančno spodbuja najuspešnejše dijake in študente v najbolj meritokratskem smislu," je poudaril predsednik Dijaške organizacije Slovenije Aleksander Kirar.

Člani odbora iz vrst opozicije so v razpravi opozorili, da je pogoj javnega sofinanciranja od leta 2013 pomembno sito pri izbiri tekmovanj. Če ta pogoj odstranimo, lahko pride do nenadzorovanega povečanja števila prijaviteljev tekmovanj, "tako kot imamo poplavo petic v šoli, bomo imeli poplavo tekmovanj, na katerih bodo vsi dosegali izjemne rezultate," je opozorila poslanka Svobode Sara Žibrat.

V Levici pa se bojijo, da vlada s predlogom odpira trg plačljivih tekmovanj za Zoisove štipendije. "Naš največji strah je, da država zdaj umika javna pravila in nadzor, prostor pa prepušča zasebnim ponudnikom, plačljivim pripravam in kupni moči staršev," je poudaril njen poslanec Vladimir Šega. Ministrstvo je pozval, naj ne hiti s sprejemanjem predlaganih rešitev in naj merilo javnega financiranja nadomesti z novimi merili.

V koaliciji medtem predlog podpirajo. Po mnenju poslanca SDS Andreja Kosca ima Slovenija na področju Zoisovih štipendij veliko težavo, ob čemer je izpostavil veliko število odprtih sodnih in upravnih postopkov. Obenem je pozval k pohitritvi izdajanja odločb. Njegov kolega Luka Simonič pa se je zahvalil ministrstvu, da je začelo postopek, ki je po Simoničevem mnenju birokratske narave. "Znanje ni omejeno samo na državo, danes smo v globalnem svetu," je poudaril. Tudi poslanka Demokratov Elena Zavadlav Ušaj meni, da je treba predlagano rešitev čim prej podpreti.

Člani odbora so sledili tudi predlogu zakonodajno-pravne službe in z devetimi glasovi za in nobenim proti potrdili dopolnilo koalicije k 3. členu predloga sprememb. Poslanci bodo o predlogu zakona odločal na petkovi izredni seji.