STA novice / EU bi lahko namesto prepovedi izdajanja vizumov Rusom to zgolj otežila (ozadje)

Zunanji ministri članic EU, med njimi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, se bodo v torek v Pragi sestali na dvodnevnem neformalnem zasedanju, ki ga bo zaznamovala tudi razprava o prepovedi izdajanja turističnih vizumov ruskim državljanom. Z njimi lahko potujejo po celotnem schengenskem območju.

Nekatere države, kot so Estonija, Latvija, Litva in Češka, so že prekinile oziroma omejile izdajanje turističnih vizumov ruskim državljanom. Finska namerava izdajanje vizumov Rusom drastično omejiti s septembrom, podobno razmišljata Poljska in Danska.

Nemški kancler Olaf Scholz je medtem izrazil nasprotovanje prepovedi vstopa v EU za ruske državljane, pri čemer je izpostavil tiste, ki bežijo pred režimom ruskega predsednika Vladimirja Putina. Vendar pa je nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock v petek nakazala pripravljenost na kompromis.

Kompromisna rešitev se po navedbah virov pri EU nakazuje v tem, da bi zamrznili sporazum o poenostavitvi izdajanja vizumov, ki sta ga EU in Rusija sklenili leta 2007. To pomeni, da bi Rusi morali predložiti več dokumentov, postopek pa bi bil tudi dražji in precej daljši. Deli tega sporazuma, ki določajo pravila za uradnike in poslovneže, so bili sicer zamrznjeni že konec februarja.

"Neprimerno je, da se ruski turisti sprehajajo po naših mestih in pristaniščih," je za britanski časnik Financial Times dejal neimenovani uradnik EU. "Ruskemu prebivalstvu moramo poslati sporočilo, da ta vojna ni v redu, da ni sprejemljiva," je povedal.

"Smo v izrednih razmerah, ki zahtevajo izredne ukrepe. Želimo iti dlje od zamrznitve sporazuma," je še povedal uradnik. Do nadaljnjih sprememb bi lahko prišlo do konca leta, je dodal.

Da bi lahko zunanji ministri na neformalnem zasedanju v Pragi, ki ga pripravlja češko predsedstvo Svetu EU, zagotovili politično podporo zamrznitvi sporazuma o poenostavitvi izdajanja vizumov, so viri pri EU potrdili tudi za STA. Kot so pojasnili, namreč med članicami ni strinjanja glede prepovedi izdajanja vizumov ruskim državljanom.

Do tega je zadržana tudi Slovenija, tako da bi bila lahko otežitev izdajanja vizumov, ki bi jo prinesla zamrznitev sporazuma, po neuradnih informacijah kompromisna rešitev tudi zanjo.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je sicer glede tega dejal, da očitno britanski časnik ve več od njega, ki bo vodil zasedanje. Poudaril je, da ne more vnaprej napovedati odločitve zunanjih ministrov.

"Vendar pa sem že povedal, da po mojem mnenju popolna prepoved za vse Ruse ne glede na razlog ni dobra ideja. Mislim, da popolna prekinitev odnosov z ruskim civilnim prebivalstvom ne bo pomagala in da to tudi ne bi prejelo potrebne soglasne podpore članic," je povedal v pogovoru za avstrijsko javno radiotelevizijo ORF.

"Mislim, da moramo pregledati način, v skladu s katerim nekateri Rusi prejmejo vizum, oligarhi ga seveda ne smejo. Biti moramo bolj selektivni," je še poudaril. Izrazil je prepričanje, da bodo ministri našli uravnotežen pristop k temu vprašanju.

Litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis pa je že pretekli teden napovedal, da bi lahko, če ne bo dosežena prepoved izdajanja vizumov na ravni EU, dogovor dosegli na regionalni ravni.

"V prvi vrsti si prizadevamo za evropsko rešitev, saj je ta najbolj trajnostna in pravno korektna. Če je ne bomo dosegli, pa ne izključujemo možnosti iskanja regionalne rešitve, ki bi vključevala baltske države, Poljsko in morda Finsko," je dejal Landsbergis. Zunanji ministri teh držav bodo o tem razpravljali ob robu zasedanja v Pragi.

Že pred zunanjimi ministri se bodo na neformalnem zasedanju v češki prestolnici v torek sestali obrambni ministri držav članic, ki bodo govorili o misiji EU za usposabljanje vojakov v Ukrajini.

Kot je Borrell povedal v pogovoru za ORF, gre za idejo, ki se je pojavila že pred začetkom ruske invazije na Ukrajino. Zdaj pa je po njegovih besedah prišel čas, da se sprejme odločitev.

Po navedbah virov pri EU se misiji na ministrskem zasedanju, ki se ga bo udeležil tudi slovenski obrambni minister Marjan Šarec, obeta podpora. Vzpostavitev misije po neuradnih informacijah podpira tudi Slovenija.

Ministri bodo sicer z ukrajinskim kolegom Oleksijem Reznikovom razpravljali tudi o nadaljnji vojaški podpori Ukrajini.