STA novice / Ministrica za pravosodje že opravlja pogovore s kandidati za generalnega državnega odvetnika (dopolnjeno)

Med sedmimi kandidati, ki se potegujejo za funkcijo generalnega državnega odvetnika, jih je po neuradnih informacijah STA pet že zdaj zaposlenih na generalnem državnem odvetništvu, dve kandidatki pa sta zunanji.

Poleg vodje službe za odnose z javnostmi Vrhovnega sodišča Tine Brecelj se za funkcijo generalnega državnega odvetnika poteguje še odvetnica Barbara Piano. Med notranjimi kandidati so višji državni odvetniki Ana Kerševan, Igor Kovačič, Jerica Halilovič, Jana Morela in sedanja Groznikova namestnica Aleksandra Vrhunc Kovačič.

Kandidaturo so za STA potrdile Tina Brecelj, Ana Kerševan, Aleksandra Vrhunc Kovačič in Jerica Halilovič, na odgovore ostalih kandidatov STA še čaka.

Jerica Halilovič je ob tem za STA pojasnila, da mora Državno odvetništvo zagotavljati temelje in pogoje, da bo lahko visoko izobražen, izkušen in strokoven kader udejanjal najvišje strokovne in profesionalne standarde, hkrati pa deloval z visoko stopnjo integritete. "Poleg tega mora biti delovanje državnega odvetništva postavljeno na strokovnih temeljih, da ta s svojim delom krepi delovanje pravne države," je med drugim zapisala.

Postopek izbire generalnega državnega odvetnika je zdaj v začetni fazi. Generalnega državnega odvetnika imenuje vlada na obrazložen predlog ministra za pravosodje po predhodni pridobitvi mnenja strokovne komisije za presojo ustreznosti kandidatov. Če vlada na razpisano mesto ne imenuje predlaganega kandidata, lahko minister opravi ponovno izbiro med prijavljenimi kandidati ali odloči, da se razpis ponovi.

Ministrstvo je razpis za generalnega državnega odvetnika objavilo po tem, ko vlada na to mesto julija ni znova imenovala Jurija Groznika, saj so nanj leteli očitki, da je v času vlade Janeza Janše zoper protestnike vlagal neutemeljene tožbe za povrnitev stroškov policije za varovanje neprijavljenih shodov. Čeprav je Groznika k temu zavezovala zakonodaja, pa je Švarc Pipanova tedaj dejala, da bi morali v tovrstnih situacijah prevladati višji in širši interesi krepitve pravne države.