STA novice / Zdus proti referendumu na zakon o dolgotrajni oskrbi in za uveljavitev novele

Po oceni Zdusa je veljavni zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je sprejel DZ v prejšnji sestavi, "precej šepav in v praksi neizvedljiv". Zato podpirajo uveljavitev novele, ki zamika začetek izvajanja v leto 2024. DZ je novelo potrdil julija, a se zapleta zaradi pobude SDS za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma, kjer nasprotujejo zamiku izvajanja zakona, so zapisali v sporočilu za javnost.

V času do sprejetja novele mora po njihovi oceni predlagatelj sprejeti nujne spremembe zakona in podzakonskih aktov, ki bodo zagotovile pravice do dolgotrajne oskrbe.

Ob tem se morajo programi, ki jih omenjeni zakon navaja, nemoteno izvajati, čeprav prek Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) večtirno že tečejo. Spomnili so na dodatek za pomoč in postrežbo, zdravstveno nego v domovih starejših in drugih socialno-varstvenih zavodih ter na družinske pomočnike.

Poudarili so, da upravičenci zaradi zamika veljavnosti zakona ne bodo izgubili nič, saj novi programi dolgotrajne oskrbe (oskrba na domu in pravica do denarnega prejemka) po veljavnem zakonu v veljavo stopijo šele s 1. julijem 2024.

"Če pa predlagani referendum uspe in se ne uveljavi zamika veljavnosti zdajšnjega zakona, začne ta veljati s 1. januarjem 2023, posledica pa bo ukinitev oziroma poseganje v že pridobljene pravice številnih uporabnikov," so opozorili v Zdusu.

V tem primeru bi moral denimo ZZZS do 1. januarja prihodnje leto vsem oskrbovancem v socialno-varstvenih zavodih in vsem upravičencem do družinskega pomočnika izdati negativne odločbe, saj ne izpolnjujejo splošnega pogoja za pridobitev pravic do dolgotrajne oskrbe - osebe morajo biti pred uveljavitvijo pravic do dolgotrajne oskrbe vsaj 24 mesecev v zadnjih 36 mesecih zavarovane. Takim osebam bi bile s tem odvzete dosedanje pravice.

Prav tako opozarjajo, da zakon o dolgotrajni oskrbi določa, da je pogoj za upravičenost do dolgotrajne oskrbe, da oseba ne prejema primerljivih storitev oz. prejemkov na podlagi drugega predpisa. Zakon ne navaja, za katere pravice gre, razumeti pa je, da gre za dodatek za pomoč in postrežbo ter za osebno asistenco, so navedli. Organ, ki je te pravice priznal in ZZZS nimata pravne podlage, da bi te pravice lahko odvzela, da bi bile osebe nato upravičene do pravic po zakonu o dolgotrajni oskrbi. ZZZS bi moral tudi v tem primeru izdajati negativne odločbe, so še opozorili v Zdusu.