STA novice / Avstrija s tožbo na Sodišču EU zaradi opredelitve jedrske energije in plina kot prehodno zelenih dejavnosti
petek, 7.10.2022
Dunaj, 07. oktobra (STA) - Avstrija je danes vložila tožbo pri Sodišču Evropske unije zaradi opredelitve jedrske energije in plina kot prehodno zelenih dejavnosti, ki naj bi olajšali zeleni prehod. Pri tem se sklicuje zlasti na poročila mednarodnih strokovnjakov, po katerih jedrska energija ni trajnostna. Tožbi bi se lahko pridružil tudi Luksemburg.
Evropski poslanci so že v začetku julija podprli vključitev jedrske energije in plina v taksonomijo - sistem označevanja trajnostnih naložb in dejavnosti, ki je pomemben vodnik za vlagatelje v tako imenovane ESG naložbe, torej okoljske in socialne, in to na prostovoljni osnovi.
Evropska komisija, ki je pripravila to uredbo, je ocenila, da imajo v času zelenega prehoda zasebne naložbe v dejavnosti, povezane z jedrsko energijo in plinom, pomembno vlogo.
Zato je predlagala, da se nekatere tovrstne dejavnosti vključijo med prehodne dejavnosti, ki prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb. To pa naj bi pomagalo zbrati milijarde sredstev, potrebnih za podnebni preobrat, in utrlo pot EU, da bi do leta 2050 dosegla cilj ničelnih emisij toplogrednih plinov.
Že takrat sta temu nasprotovala Avstrija in Luksemburg ter naznanila, da bosta umestitev jedrske energije in plina med zelene dejavnosti izpodbijala na Sodišču EU.
Avstrijska ministrica za energijo Leonore Gewessler je uredbo označila kot "program zelenega pranja jedrske energije in fosilnega zemeljskega plina" ter ocenila, da je Evropska komisija z njo predvsem izpolnjevala želje jedrskega lobija.
Avstrija se sicer v tožbi sklicuje na poročilo mednarodnih strokovnjakov, po katerem jedrska energija ni trajnostna, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Prav tako opozarja, da uredba nima ustrezne pravne podlage, saj da komisija nima pristojnosti sprejemanja tako daljnosežnih političnih odločitev. Poleg tega se Avstrija sklicuje na postopkovne napake, saj naj bi bilo na voljo premalo časa za razpravo o tem vprašanju.
Načrtovani začetek veljavnosti novih pravil je načeloma še mogoče preprečiti, če bi se tako izreklo 20 od 27 držav članic EU z najmanj 65 odstotki celotnega prebivalstva unije, vendar se za zdaj to zdi malo verjetno.
Zadnje novice
-
V EU dogovor o prepovedi umetne inteligence za ustvarjanje globokih ponaredkov s spolno vsebino
7.5.2026 -
Kandidatka za generalno sekretarko DZ Špela Ocvirk (dopolnjeno)
6.5.2026 -
Pred oblikovanjem delovnih teles DZ polemike zlasti glede pozicije Resnice (dopolnjeno) (ozadje)
6.5.2026 -
Pred oblikovanjem delovnih teles DZ polemike zlasti glede pozicije Resnice (ozadje)
6.5.2026 -
Gospodarske usmeritve bodoče vlade bolj kot skozi izhodišča koalicijske pogodbe vidna skozi interventni zakon (tema)
6.5.2026 -
Varuhinja poziva k čimprejšnji implementaciji direktive EU o odgovornosti podjetij
6.5.2026 -
Bruselj s prvo evropsko strategijo za boj proti revščini v EU
6.5.2026 -
Slovenija tri priporočila Greca glede finančne preglednosti uresničila le delno
6.5.2026 -
Ministrstvo: Ne gre za deportacije prosilcev, ampak za zakonite predaje (dopolnjeno)
6.5.2026 -
Kandidatka za generalno sekretarko DZ Špela Ocvirk (dopolnjeno)
6.5.2026 -
Na MJU rešitve za družbeno odgovorno javno naročanje pričakujejo tudi na ravni EU
6.5.2026 -
Novela zakona o dohodnini iz leta 2024 ni v neskladju z ustavo
6.5.2026