STA novice / Odbor DZ po vetu DS potrdil spremembe družinskega zakonika

Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Simona Maljevca je vse, kar spremembe prinašajo, to, da lahko istospolni partnerji kandidirajo za posvojitev otroka. Pri samem postopku posvojitve pa se vedno izhaja iz posameznega otroka, za katerega se išče najbolj primerne starše, je zagotovil.

Tistim z bojaznijo, da spremembe odpirajo vrata istospolnim partnerjem tudi pri oploditvi z biomedicinsko pomočjo, je odgovoril, da se spremembe tega vprašanja ne dotikajo v nobeni točki. DZ bo sicer vnovič odločal o spremembah na izredni seji v torek.

V današnji razpravi na odboru je Sara Žibrat iz poslanske skupine Svoboda vprašala državne svetnike, ki so glasovali za veto, ali kot knjigo vseh knjig razumejo biblijo ali ustavo. Prav tako jo je zanimalo, ali vedo, da spremembe le še formalno odpravljajo diskriminacijo istospolnih partnerjev, medtem ko se v praksi te rešitve že izvajajo. Nenazadnje je bilo njeno vprašanje, ali gredo odločitve državni svetnikov skozi strokovno sito ali pa delujejo po lastnih občutkih.

Člani odbora, ki spremembam nasprotujejo, pa so med drugim spomnili na referenduma iz let 2012 in 2015, na katerih so se državljani izrekli proti takšnim rešitvam, kot so zdaj navedene v spremembah. Aleksander Reberšek iz NSi je menil, da tokratnih sprememb ne bi smeli sprejemati po hitrem postopku, ki izključuje široko razpravo. Spremembe so po njegovi oceni slabo pripravljene, vse posledice, ki jih prinašajo, pa niso bile predstavljene.

Alenka Helbl iz SDS je medtem izpostavila, da posvojitev otroka ni temeljna človekova pravica. Po njenih navedbah je posvojitev pravica otroka, da zaživi v najprimernejši družini zanj, ne pa pravica dveh oseb, ki sta si zaželela otroka. To je po njenem mnenju jedro nestrinjanja med zagovorniki in nasprotniki sprememb. "Mi ne gremo preko pravice očeta in matere," je dodala.

V koaliciji so po drugi strani poudarjali nujnost sprememb, ki sledijo ustavni odločbi, objavljeni julija. Izpostavili pa so tudi nedopustnost razpisa referenduma o obravnavani vsebini. V skladu z 90. členom ustave namreč referenduma med drugim ni dopustno razpisati o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.

Po besedah poslanca Levice Milana Jakopoviča je zdajšnja družbena stvarnost drugačna kot v preteklosti, saj istospolna oseba že lahko posvoji biološkega otroka svojega partnerja v istospolni partnerski zvezi. Ob opozorilih, da istospolna partnerja po naravnih zakonitostih ne moreta imeti skupnega biološkega otroka, pa je spomnil, da tudi nekateri raznospolni partnerji ne morejo imeti otrok, kar pa še ne pomeni, da otroka ne morejo posvojiti.

Spremembe družinskega zakonika je vlada pripravila na podlagi dveh ustavnih odločb, po katerih je ureditev, ki določa, da lahko zakonsko zvezo skleneta le osebi različnega spola in da istospolna partnerja v formalni partnerski zvezi ne moreta skupaj posvojiti otroka, v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije.

Kljub temu so omenjene spremembe naletele na nasprotovanje tako med poslanci opozicije kot večino državnih svetnikov, ki so izglasovali veto. Koalicija Za otroke gre pa je v DZ vložila pobudo za razpis zakonodajnega referenduma.