STA novice / Državni svet izglasoval odložilni veto na novelo zakona o dohodnini (daljše)

DZ je novelo zakona o dohodnini sprejel prejšnji ponedeljek. Glede splošne olajšave je v njej zapisano, da se s 1. januarjem 2023 ne bo zvišala na 5500 evrov, kot je določeno zdaj, pač pa le na 5000 evrov. Nadaljnja postopna zvišanja na 7500 evrov do leta 2025 se ob tem odpravljajo.

Predlog za izglasovanje odložilnega veta je vložila skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Markom Zidanškom, ki je dejal, da bi morali dati vladi priložnost, da ponovno razmisli o teh spremembah. "Ocenjujemo, da je v teh izjemno težkih razmerah za naše državljanke in državljane pomembno ohraniti višje neto plače," je povedal.

Nasprotoval je še nekaterim drugim rešitvam iz novele zakona, kot so zaostritev ureditve področja obdavčitve dohodkov iz dejavnosti, zvišanje davka od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem ter spremembe na področju obdavčitve dohodkov iz kmetijske dejavnosti.

Državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič je po drugi strani menil, da bi morali omogočiti čimprejšnjo uveljavitev novele zakona. "Vlada si želi, da bi bila čim prej objavljena v uradnem listu, da bodo zavezanci vedeli, kaj jih čaka," je dejal in posvaril pred kakršnimkoli zamikom uveljavitve, saj bi to povzročilo kar pošteno zmedo v davčnem sistemu.

Spomnil je, da je vlada sprejela vrsto ukrepov za pomoč gospodinjstvom zaradi draginje, glede novele zakona o dohodnini pa izpostavil nekatere pozitivne rešitve za zavezance, med njimi zvišanje skupnega dohodka, do katerega se prizna dodatna splošna olajšava, ter novo olajšavo za mlade. Nepravočasna uveljavitev novele zakona bi pomenila tudi težave pri obdavčitvi dohodkov iz kmetijske dejavnosti, je opozoril.

Če se je vlada že odločila za spremembe dohodninske zakonodaje, bi lahko leto dni počakala, nenazadnje ji to po Zidanškovem mnenju omogočata pred kratkim sprejeta rekordna državna proračuna za prihodnji dve leti, ki imata tudi veliko proračunsko rezervo. "Mislim, da lahko država to leto zdrži na način, da imajo ljudje možnost lažjega preživetja," je dejal in ponovil, da zdaj ni čas, da se jemlje ljudem.

Da bi morali "to novelo preskočiti in se lotiti celovite reforme, ki bo trajala več kot samo eno leto", je menil tudi državni svetnik Jože Smole. Državni svetnik Matjaž Gams pa je podporo odložilnemu vetu napovedal z besedami, da imamo desetodstotno inflacijo, medtem ko so se "plače v javnem sektorju v povprečju zvišale za kakšne štiri odstotke ali pa še toliko ne".

Državni svetnik Branimir Štrukelj je nasprotno posvaril pred izglasovanjem odložilnega veta. Za vsako urejeno državo je bistveno vprašanje predvidljivosti davčnega sistema, je dejal in menil, da bi zato morali ravnati odgovorno.

Državni svet je odložilni veto izglasoval z 20 glasovi za in šestimi proti. Zdaj bo moral DZ o noveli zakona odločati vnovič. Takrat bo za sprejem potrebna absolutna večina, 46 glasov. Prejšnji ponedeljek je za glasovalo 45 poslancev Svobode, SD in Levice, proti je bilo 22 poslancev SDS, poslanci NSi pa niso glasovali.