STA novice / Agencija za energijo: Izpodbijani členi metodologije za obračun omrežnine niso v neskladju z ustavo

V svoji obrazložitvi se je sodišče opredelilo do bistvenih vsebinskih vidikov nove metodologije obračuna kot tudi do razmerja med zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo. To je izjemnega pomena za nadaljnje delovanje nacionalnega regulativnega organa in služi kot jasno napotilo zakonodajalcu pri pripravi zakonodaje na tem področju, so v sporočilu za javnost navedli v agenciji.

Njena direktorica Duška Godina je ob tem izpostavila "izjemno jasna in nedvoumna stališča sodišča glede neutemeljenosti očitkov pobudnikov ustavne presoje". "Ustanovno sodišče se je namreč po vsebini opredelilo tudi do področja presežne moči in potrdilo argumente agencije, da ta nima kaznovalne narave, kar smo sistematično zagovarjali celoten čas sprejemanja reforme," je poudarila.

"Sodišče nam je pritrdilo, da nikakor ne gre za sankcioniranje uporabnika za nedopustno ravnanje, temveč za upravičeno plačilo za povečano obremenitev omrežja in s tem povezane stroške," je dodala.

Določbe o presežni moči namreč po besedah agencije zasledujejo cilj učinkovitejše izrabe obstoječih omrežnih zmogljivosti in zmanjšanja koničnih obremenitev omrežja, kar prispeva k zanesljivosti sistema in omejuje potrebo po dodatnih naložbah. Kot je v odločbi izrecno izpostavilo sodišče, agencija pri določanju presežnih moči ni prekoračila meja proste presoje, saj je bila ureditev sprejeta z vnaprej opredeljenimi regulatornimi cilji in strokovnimi podlagami, faktor presežne moči pa ni bil določen arbitrarno, so navedli.

Glede upoštevanja prava EU je ustavno sodišče poudarilo, da se področje energije uvršča med tako imenovane deljene pristojnosti in da je skladno z načelom subsidiarnosti državi onemogočeno urejanje tistih vprašanj, ki jih je že uredil zakonodajalec EU. Tako je ob upoštevanju evropske zakonodaje sodišče potrdilo, da so odločitve o omrežninah rezultat samostojne strokovne presoje regulatorja, pri čemer je vloga države omejena zgolj na določitev splošnega normativnega okvira, ne pa na vsebinsko določanje posameznih regulativnih vprašanj, so izpostavili.

Dodali so, da je ustavno sodišče v celoti zavrnilo tudi očitke o kršitvi postopka sprejemanja nove metodologije. Pritrdilo je, da je agencija določila dovolj dolgo prehodno obdobje za uporabnike in da izpodbijana ureditev ni v neskladju z ustavno določenim načelom zaupanja v pravo.

Državni svet je namreč marca lani na pobudo interesne skupine delodajalcev ustavnemu sodišču v presojo poslal akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje in akt o določitvi tarifnih postavk za omrežnine elektrooperaterje. Agencija za energijo je na podlagi teh aktov določila novo metodologijo za izračun omrežnine za uporabo elektroenergetskega sistema in njeno višino, ki so jo uvedli oktobra 2024. Po mnenju svetnikov je ta sistem v nasprotju z več členi ustave ter pravnim redom EU in zakonom o oskrbi z električno energijo.