STA novice / Hrvaška z novim letom v schengnu, Romunija in Bolgarija ostajata zunaj (zbirno)

"Schengensko območje se bo zahvaljujoč češkemu predsedstvu prvič po več kot desetletju povečalo. Ministri so podprli članstvo Hrvaške od 1. januarja," je češko predsedstvo Svetu EU zapisalo na Twitterju.

"Hrvaška je naredila vse, da bi se pridružila schengnu, in prepričani smo, da je to zelo pozitivno sporočilo za vse evropske državljane," je ob tem povedal češki notranji minister Vit Rakušan.

Od vstopa Hrvaške v schengensko območje bodo imeli koristi hrvaški državljani in gospodarstvo pa tudi Evropska unija, pa sta v prvem odzivu prek Twitterja sporočila hrvaški premier Andrej Plenković in hrvaški notranji minister Davor Božinović.

"Vlada je izpolnila svoje strateške cilje, od katerih bodo največje koristi imeli državljani in gospodarstvo," je zapisal Plenković na Twitterju. "1. januarja postajamo članica schengna," je dodal. Takrat bo Hrvaška prevzela tudi evro.

Vstop sosednje države je podprla tudi Slovenija, ki je članica območja brez nadzora na notranjih mejah od leta 2007. "Pričakujemo, da bo kot članica dosledno izpolnjevala svoje obveznosti v zvezi z varovanjem zunanje, torej schengenske meje," je povedala notranja ministrica Tatjana Bobnar.

Slovenska policija se po njenih besedah že vrsto let pripravlja na hrvaški vstop v schengen. Pripravljeno ima strategijo, na podlagi katere bo v okviru t. i. izravnalnih ukrepov zagotavljala nadzor na notranji meji in varnost vsem prebivalcem Slovenije, je še povedala.

Potrdila je, da je Slovenija ob potrditvi hrvaškega članstva v schengenskem območju podala tudi enostransko izjavo, v kateri je izpostavila svoje vztrajanje pri implementaciji arbitražne razsodbe, ki je dokončna, zavezujoča in jo je treba spoštovati.

V izjavi, ki jo je pridobila STA, poudarja, da je meja med Slovenijo in Hrvaško določena z arbitražno razsodbo, ki je končna in zavezujoča. Hrvaška medtem v svoji izjavi zatrjuje, da je razsodba ne obvezuje in da je treba mejo še določiti.

Hrvaški notranji minister Božinović je dejal, da gre pri izjavah za potrditev različnih pogledov na vprašanje arbitražnega sporazuma. "Vendar pa to v tem kontekstu nima nikakršnega pomena," je poudaril in se Sloveniji zahvalil za podporo.

Hrvaška, ki je članica EU od julija 2013, bo tako postala 27. članica schengna. Nadzor na njenih kopenskih in morskih mejah z drugimi članicami schengna, torej tudi na slovensko-hrvaški, bo odpravljen 1. januarja prihodnje leto, na letališčih pa 26. marca ob menjavi letalskih voznih redov.

Notranji ministri so medtem zavrnili vstop Bolgarije in Romunije v schengensko območje, Avstrija je glasovala proti članstvu obeh, Nizozemska pa proti članstvu Bolgarije.

Avstrijski notranji minister Gerhard Karner je že pred zasedanjem povedal, da bo glasoval proti članstvu obeh. Dejal je, da so na avstrijski vzhodni meji letos zabeležili več kot 100.000 nezakonitih prehodov meje, od tega pa kar 75.000 migrantov ni bilo registriranih v drugih članicah EU.

Na to, da sistem ne deluje, po njegovih besedah kaže tudi to, da več držav izvaja nadzor na notranjih schengenskih mejah. Tega Avstrija izvaja tako na svoji vzhodni meji z Madžarsko kot na južni meji s Slovenijo.

V Romuniji in Bolgariji so bili po zavrnitvi razočarani. Romunski premier Nicolae Ciuca je izjavil, da neprilagodljivosti Dunaja ne razume. Romunija kljub temu ne bo obupala, temveč bo še bolj motivirana, da vstop v schengensko območje doseže, zlasti zato, ker so se vse druge države članice EU izrekle za njen vstop.

Bolgarski notranji minister Ivan Demerdžijev pa je veto Avstrije in Nizozemske označil za politično motiviran. "Trenutno ne nameravamo sprejeti nobenih protiukrepov," je dejal.

Razočaranje je z Romuni in Bolgari delila tudi evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson. "Romunom in Bolgarom sporočam, da si tudi vi zaslužite, da postanete del schengna, zaslužite si dostop do prostega gibanja," je poudarila.

Češki notranji minister Rakušan prav tako meni, da Romunija in Bolgarija izpolnjujeta vse pogoje za pridružitev območju brez nadzora na notranjih mejah.

Napovedal je, da bo češko predsedstvo razpravo o tem nadaljevalo vse do konca leta, ko bo zaključilo predsedovanje Svetu EU. Tudi švedsko predsedstvo, ki bo sledilo, pa je po njegovih besedah obljubilo, da bo nadaljevalo njihovo delo.

Evropska komisarka je glede možnosti, da bi voditelji EU to obravnavali na vrhu prihodnji teden, dejala, da bi bila presenečena, če bi se to zgodilo. Bo pa podprla vsak korak, ki bi omogočil vključitev Romunije in Bolgarije v schengen. Sama si bo prizadevala, da bi se to zgodilo do konca mandata komisije čez dve leti.

Bolgarija in Romunija, ki sta se EU pridružili leta 2007, sta sicer pogoje za pristop k schengnu izpolnili že leta 2011. Zadnji misiji, ki sta ju Romunija in Bolgarija povabili prostovoljno, sta oceno njune pripravljenosti na članstvo opravili v zadnjih mesecih. Komisija je sredi novembra znova poudarila, da obe državi izpolnjujeta pogoje.