STA novice / POPRAVEK: Vlada predlaga novelo insolvenčnega zakona

Vlada predlaga novelo insolvenčnega zakona

Vlada je danes sprejela predlog novele insolvenčnega zakona, s katero želi povečati možnosti za ohranitev zdravih jeder, dodatno zaščititi upnike in delavce ter uvesti institut male prisilne poravnave. Novela med drugim spreminja pogoje za poplačilo navadnih upnikov v prisilni poravnavi s 50 odstotkov v štirih letih na 30 odstotkov v štirih letih ali 40 odstotkov v osmih letih.

Kot je po seji vlade povedal minister za pravosodje, ki opravlja tekoče posle, Aleš Zalar, se spremembe zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju pri krepitvi možnosti za prestrukturiranje podjetij med drugim nanašajo na zaostrovanje meril za ugotavljanje, kdaj je družba insolventna.

Novela uvaja več novih kriterijev, med njimi to, da ima družba blokirane račune neprekinjeno zadnja dva meseca ali s prekinitvami zadnje tri mesece, je dejal Zalar. Med merili je glede na predlog tudi več kot dvomesečno zamujanje s plačilom obveznosti na podlagi potrjene prisilne poravnave, s plačilom obveznosti do ločitvenih upnikov, ki so nastale pred prisilno poravnavo, in z izvedbo ukrepov iz načrta finančnega prestrukturiranja.

Novela daje upnikom možnost za konverzijo terjatev v lastniški delež na podlagi sklepa upniškega odbora, brez soglasja lastnikov. S tem "na nek način razlastimo tiste, ki so storili premalo za to, da se družba ne bi znašla v stanju insolventnosti", je dejal Zalar. Možno bi bilo tudi vplačilo novih delnic in vplačnik novih delnic bi lahko zahteval, da ga sodišče pooblasti za vodenje poslov.

Omejili bi tudi pooblastila organov nadzora in skupščine insolventne družbe tako glede menjav poslovodstva in nadzornikov kot glede izvajanja drugih ukrepov v družbi, saj bi za to potrebovali soglasje sodišča ob predhodnem mnenju upravitelja in upniškega odbora. Nespoštovanje tega bi bil eden od dveh novih pogojev (poleg neizplačila plač) za ugovor zoper vodenje prisilne poravnave.

Za to, da se odprejo možnosti, da se družba znotraj prisilne poravnave prestrukturira, je bilo treba na drugi strani poseči v merila poplačila upnikov, pravi Zalar. Tako novela znižuje delež poplačila navadnih terjatev s 50 na najmanj 30 odstotkov v največ štirih letih in podaljšanje najdaljšega možnega roka poplačila teh terjatev na največ osem let v primerih, ko insolventni dolžnik ponudi vsaj 40-odstotno poplačilo navadnih terjatev.

Medtem ko je Gospodarska zbornica Slovenije zagovarjala takšen predlog, so v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije tej rešitvi nasprotovali. Ohranitev sedanjega stanja pomeni stečaje, ocenjuje Zalar in dodaja, da želi "vlada preprečiti stečaje, kolikor je to mogoče, in preprečiti, da delavci pristanejo na zavodu za zaposlovanje".

Mala prisilna poravnava bi prinesla enostavnejše, hitrejše in cenejše postopke za samostojne podjetnike in mikro podjetja. Dolžnik bi se lahko med drugim neposredno dogovoril z upniki, pri potrjevanju prisilne poravnave (pri čemer bi ostal pogoj, da jo mora potrditi 60 odstotkov terjatev) med drugim ne bi potrebovali revidiranih računovodskih izkazov in ne mnenj cenilca.

Novela bi delavce bolj zaščitila s tem, da bi imeli možnost podati ugovor zoper vodenje prisilne poravnave, če bi družba za več kot 15 dni zamujala s plačilom plač do višine minimalne plače ali s plačilom davkov in prispevkov (razen če je bilo plačilo teh davkov in prispevkov odloženo v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek).