STA novice / Bavčar in Golubić oproščena obtožb o oškodovanju Istrabenza (dopolnjeno)

Tožilstvo je medtem tako kot prvič za Bavčarja predlagalo dve leti in šest mesecev zaporne kazni, za Golubića pa dve leti.

Bavčar je bil sicer obtožen, da je leta 2007 zlorabil položaj predsednika uprave Istrabenza, ko je v okviru zapletenega posla za več kot 14 milijonov evrov odkupil sveženj delnic Intereurope, naslednji dan pa ga je za 10,3 milijona prodal. S tem naj bi povzročil 3,7 milijona evrov škode Istrabenzu in prav toliko koristi družbi Maksima Holding, ki jo je vodil Golubić, lastniško pa jo je obvladoval Bavčar. Golubić naj bi Bavčarju medtem po prepričanju tožilstva pri tem poslu pomagal.

Po besedah predsednice sodnega senata Meri Mikac se je sodišče veliko ukvarjalo z namenom sklenjenih pogodb, "pri tem pa je bila teza obrambe bistveno bolj podprta z dokazi, kot teža tožilstva".

Tožilstvo je trdilo, da so kupoprodajne pogodbe izkazovale dejansko namero. Istrabenz naj bi torej prodal omenjeni sveženj delnic Banki Celje, Maksima Holding naj bi se s terminsko pogodbo zavezala te delnice odkupiti po nekoliko višji ceni, namesto nje pa naj bi škodo utrpel Istrabenz, ki je vstopil v terminsko pogodbo kot kupec namesto Maksime Holding.

Obramba je namreč zagovarjala tezo, da v resnici ni šlo za kupoprodajne pogodbe, ampak za repo pogodbe, to so pogodbe o ponovnem odkupu delnic. To pomeni, da naj bi bil Istrabenz dogovorjen z Banko Celje, da bo v določenem roku te delnice vrnil, razlika v ceni pa bi dejansko predstavljala obrestno mero. V bistvu naj bi šlo za kreditiranje Istrabenza, ki takrat potreboval denar za nakup delnic Petrola, a je bil že preveč zadolžen, da bi dobil posojilo brez garancije.

Po besedah predsednice senata ne moremo zanemariti, da je julija 2007 Maksima Holding sklenila terminski posel z banko Celje, šele naslednji dan pa je Istrabenz formalno prodal delnice Banki Celje. Sodnica je dejala, da to govori v prid tezi obrambe, da je želela Banka Celje dobiti garancijo, da bo decembra delnice nekdo kupil. Maksima Holding naj bi tako dejansko imela le vlogo garanta in obvoda, da Istrabenzu ni bilo treba razkrivati posla davčni upravi.

Sodnica je opozorila še, da se obtožba osredotoča na dogajanje v decembru 2007, tega pa ne bi smeli obravnavati ločeno od dogajanja v juliju 2007 in juniju 2008, ko je Maksima Holding v skladu z drugo pogodbo odkupila te delnice po višji ceni. "Če bi držala teza tožilstva, da je decembra 2007 nekdo oškodoval Istrabenz za več kot tri milijone, bi imeli v juniju 2008 tezo, da nastala škoda Maksimi Holding," je zatrdila predsednica senata.

Po njenem mnenju nobena priča ni potrdila, da bi bil Istrabenz v procesu odločanja podrejen Maksimi Holding, ki jo lastniško obvladoval Bavčar, ampak so trdile ravno obratno.

Zaradi vsega tega "teorija, da naj bi Bavčar želel naklepno oškodovati Istrabenz, zato da bi Maksima Holding imela od tega korist, enostavno zvodeni", je zaključila sodnica Mikac.

Golubić ni mogel biti kriv pomoči pri kaznivem dejanju, če tega ni bilo.

Tožilka Mateja Jadrič Zajec je napovedala pritožbo. Po koncu sojenja je ponovila oceno, da v pogodbah ni bilo nobenih določil, da bi moral delnice odkupiti Istrabenz, ampak je ta "brez kakršnihkoli pogodbenih obveznosti prevzel breme izpolnitve pogodbe namesto Maksime Holding".

Prvostopenjsko sodišče je aprila 2019 Bavčarja in Golubića spoznalo za kriva. Bavčarja je obsodilo na dve leti in pol zapora ter mu skupaj s prejšnjo obsodbo v zadevi Istrabenz izreklo enotno kazen sedmih let in petih mesecev zapora, Golubića pa je obsodilo na eno leto in osem mesecev zapora. Leta 2020 je višje sodišče sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo v ponovno sojenje pred spremenjenim senatom. To se je začelo februarja lani.