STA novice / Evropski revizorji ECB pozivajo h krepitvi nadzora nad kreditnim tveganjem bank

"Da banke zaradi slabega upravljanja kreditnega tveganja ne bi propadle, bi morala ECB zagotoviti, da svoja kreditna tveganja upravljajo dobro," je dejal član Evropskega računskega sodišča Mihails Kozlovs, pristojen za danes objavljeno poročilo. "To je ključno, saj je zaupanje v bančni sektor pomembno, sedanje gospodarske razmere pa so težke," je poudaril.

Ocene kreditnih tveganj in kontrol bank, ki jih je opravila ECB, so bile kljub nekaj pomanjkljivostim v splošnem dobre, navajajo revizorji. Vendar ECB, ki nadzoruje približno 110 pomembnih bank v 21 članicah EU, svojih orodij in nadzorniških pooblastil ne uporablja učinkovito. Gre za orodja oziroma pooblastila, s katerimi bi zagotovila, da so ugotovljena tveganja v celoti krita z dodatnim kapitalom, ali da bi bankam dala navodila, kako naj to tveganje bolje upravljajo

Od leta 2021 ECB sicer določa znesek kapitala, ki ga mora imeti posamezna banka nad zakonskim minimumom, po novem pristopu, vendar z njim ne zagotavlja ustreznega kritja različnih tveganj ter ga ne uporablja dosledno. Bankam z višjimi tveganji namreč ni izrekla sorazmerno višjih zahtev, kar pomeni, da zahtev ni jasno določila za vsako tveganje posebej. Za banke z najvišjim tveganjem je pri določanju zahtev celo dosledno uporabljala vrednosti s spodnje meje vnaprej določenih razponov, opozarjajo evropski revizorji.

Poleg tega so revizorji ugotovili, da ni dovolj zaostrila nadzorniških ukrepov za banke z visokim in stalnim kreditnim tveganjem ter trajnimi slabostmi pri kontrolah.

Računsko sodišče je v poročilu kritično do pomanjkanja kadrov - tako pri ECB kot nacionalnih nadzornikih - za izvajanje nadzora bank. Kritični pa so tudi do dolžine nadzorniškega cikla leta 2021, zaradi česar bi lahko bile izrečene ocene zastarele.

Po drugi strani pa revizorji priznavajo, da se je od leta 2015 obseg starih slabih posojil, danih pred aprilom 2018, zmanjšal, kar je med drugim posledica ukrepov ECB. Vendar ECB v primerih, ko banke niso imele zanesljivih procesov in podatkov za odkrivanje in merjenje slabih posojil, ni sistematično uporabljala svojih nadzorniških pooblastil.

ECB nadzoruje približno 110 pomembnih bank v 21 državah EU. Vsako leto oceni njihova različna tveganja, in sicer kreditno tveganje (npr. slabi posojilni standardi) ter tveganja v zvezi s korporativnim upravljanjem, poslovnim modelom in likvidnostjo. Oceni tudi, kako dobro ta tveganja upravljajo. Bankam lahko izreče dodatne kapitalske zahteve za kritje ugotovljenih tveganj in popravne ukrepe za zmanjšanje teh tveganj. S tem procesom želi zagotoviti, da banke izpolnjujejo bonitetne zahteve EU in da je zaupanje vanje upravičeno.

ECB je nedavno opozorila, da se napovedi za banke zaradi sedanjih težkih gospodarskih razmerah slabšajo, pri čemer se je v preteklih krizah pokazalo, da je lahko zaradi nezadostnega oblikovanja rezervacij ogrožena njihova sposobnost delovanja, so še zapisali na Evropskem računskem sodišču.

V EU so se po nedavnih težavah dveh ameriških in švicarske banke okrepile razprave o odpornosti evropskega bančnega sistema, del katerega so tudi nadzorni mehanizmi. Institucije EU in države članice zagotavljajo, da je evropski bančni sistem odporen, vendar pa je treba storiti še več.