STA novice / Vrhovno sodišče opredelilo posledice nezadostne pojasnilne dolžnosti bank

Vrhovno sodišče je v tej odločitvi zavrnilo zahtevo za revizijo, ki jo je zoper odločitev Višjega sodišča v Mariboru vložila banka kot tožena stranka, so danes sporočili s sodišča, kjer podrobnosti o sodbi niso razkrili, saj za to še niso izpolnjeni pogoji.

Senat vrhovnega sodišča se je ob tem opredelil do nepoštenosti pogodbenih pogojev, določenih v zakonu o varstvu potrošnikov, in presodil, da je za nepoštenost pogodbenega pogoja dovolj, da se okoliščine kreditnega razmerja med banko in potrošnikom prilegajo le enemu od štirih alternativno naštetih splošnih tipov nepoštenih pogodbenih pogojev. Ugotovil je, da določbe zakona zagotavljajo višje varstvo kot evropska direktiva, uporabiti pa je treba tistega, ki potrošniku zagotavlja višje varstvo.

Vrhovno sodišče je presodilo, da je merilo za dobrovernost banke objektivno. Dobra vera je kršena, če se pri vključitvi pogodbenega pogoja ne ravna v skladu s profesionalno skrbnostjo ali če pogoj za potrošnika vzpostavlja breme, ki nasprotuje pošteni in pravični tržni praksi. Zadostuje, da bi se banka ob profesionalni skrbnosti lahko zavedala škodljivih posledic za potrošnika, tudi če se jih dejansko ni.

"Ne gre torej za vprašanje, ali je banka vedela, da bo prišlo do povečanja vrednosti švicarskega franka, vendar je to prikrila, niti ne gre za zahtevo, da bi banka morala napovedati bodoče dogodke. Treba je razlikovati med (ne)napovedljivostjo konkretnega trenutka in vzroka (dogodka) za znatno spremembo valutnega tečaja na eni strani ter med zavedanjem splošne tveganosti, da lahko pride do znatnih nihanj valutnega para na drugi strani," so zapisali.

Dobra vera, ki banki zapoveduje vestno ravnanje, da potrošnik dobi celovite informacije za sprejem končne odločitve, in to, da banka opusti agresivne prakse, ki bi lahko vplivale na potrošnikovo odločitev, je temelj presoje profesionalne skrbnosti banke pri kateremkoli od alternativno določenih tipov nepoštenih pogodbenih pogojev iz zakona.

Vrhovno sodišče je izpostavilo, da krediti v tuji valuti niso nepošteni, a lahko neustrezna pojasnila glede potencialno neomejenega predmeta obveznosti (kredita) kršijo zahteve dobre vere in vzpostavijo znatno neravnotežje med pogodbenima strankama v trenutku sklenitve pogodbe. Ob neustrezni pojasnilni dolžnosti bo pri kreditu v tuji valuti, ki ga je sklenil potrošnik, praviloma šlo za nepošten pogodbeni pogoj, so še zapisali.

Na vrhovnem sodišču so februarja poudarili, da so njihove odločitve glede kreditov v frankih odvisne od vsakega obravnavanega primera posebej.