STA novice / Matični odbor DZ podprl predlog novele zakona o nadzoru državne meje

Kot je pojasnila državna sekretarka na notranjem ministrstvu Helga Dobrin, v zakonskem predlogu vzpostavljajo podlago za izplačilo odškodnin lastnikom zemljišč, ki so jih prečkale tehnične ovire na južni meji, konkretno za tiste lastnike zemljišč, pri katerih služnost v javno korist še ni bila ustanovljena, a so imeli omejeno lastninsko pravico. Predlog vzpostavlja pogoje za njihovo enakopravno obravnavo.

Zakonodajno-pravna služba je med drugim opozorila na problematičnost določbe o oprostitvi dohodnine od odškodnine, saj ta posega v zakon o dohodnini, ki ga ustava uvršča med zakonodajna področja, o katerih ni dopustno razpisati referenduma. Dobrinova se je s pomislekom strinjala, a je dodala, da časovnica sprejemanja zakona o dohodnini še ni znana, zato so ta člen v interesu enakopravne obravnave vseh lastnikov ohranili v zakonu.

V drugem sklopu predlog naslavlja pravno podlago za vodenje evidence izvedenih mejnih kontrol potnikov, v kateri bo določen obseg obdelave in hrambe osebnih podatkov. Skrajšuje se tudi rok njihove hrambe iz petih na dve leti, je pojasnila Dobrinova. Ta rok so po njenih besedah skrajšali v medresorskem usklajevanju s pravosodnim ministrstvom in informacijskim pooblaščencem.

Predstavnik DS Rajko Fajt je povedal, da je komisija za državno ureditev pri DS zakon podprla.

Med razpravo je poslanec Anton Šturbej (SDS) dejal, da poslanska skupina SDS zakonu ne nasprotuje, vendar jih moti, da se rok hrambe podatkov o mejnih kontrolah potnikov skrajšuje. SDS je sicer vložila dopolnilo, ki bi rok hrambe podaljšal na pet let.

V NSi po besedah Vide Čadonič Špelič pozdravljajo novo pravno podlago za izplačila odškodnin in enakopravno obravnavo vseh z lastnino ob meji. Napovedala je še, da bo poslanska skupina podprla dopolnilo glede podaljšanja roka hrambe podatkov.

Odbor dopolnila ni podprl, zanj so glasovali štirje poslanci, proti jih je glasovalo devet. Člani odbora so z desetimi glasovi podprli predlog novele, proti ni glasoval nihče.

Dobrinova je v nadaljevanju predstavila poročilo o podaljšanju začasne zaščite, gre sicer za razseljene osebe iz Ukrajine. Kot je pojasnila Dobrinova, je Evropska komisija oktobra lani sporočila, da se bo začasna zaščita podaljšala do marca 2024. Aktivacija začasne zaščite je predvsem zagotovila, da azilni sistemi v državah članicah niso preobremenjeni s prošnjami za mednarodno zaščito, je dodala.

V EU je za začasno zaščito zaprosilo štiri milijone oseb, od tega več kot tri milijone v prvi polovici lanskega leta. V Sloveniji je zanjo zaprosilo 9168 oseb, priznana pa je bila 8413 osebam, je navedla Dobrinova. Dodala je, da je predlog novega zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb že medresorsko usklajen in bo v kratkem posredovan v obravnavo vladi.