STA novice / Varuh človekovih pravic v poročilu za lani podal 83 novih priporočil

Klakočar Zupančič je v izjavi dejala, da se očitno varuhova priporočila ne upoštevajo, kot bi se morala, saj več kot 100 priporočil iz preteklih let še vedno ostaja neizvršenih. "S tem, ko priporočila varuha niso izvršena, se kaže odnos vladajočih do pravne države in do institucije varuha človekovih pravic, ki je pomembna nadzorna institucija," meni predsednica DZ.

Dejala je, da je institut varuha pravno-civilizacijska pridobitev, ki izhaja iz boja ljudi za človekove pravice. Varuh je predsednici DZ predstavil poročilo in med drugim dejal, da so obravnavali 6000 zadev, od tega dobrih 3000 pobud. Največ kršitev so zaznali pri invalidnih osebah, še vedno pa ugotavljajo tudi manko pravnih podlag za posege v človekove pravice.

Predsednica DZ je v izjavi dejala, da varuh ugotavlja težave pri komunikaciji z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter z ministrstvom za solidarno prihodnost. "To me žalosti, da ministrstvo ne dojame, da je varuh človekovih pravic zelo pomemben nadzorni organ, na pobude katerega se je treba odzivati takoj in tudi upoštevati njegova priporočila. Tako da upam, da se bo to izboljšalo čim prej," je dejala.

Ministrstvi ob tem še nimata popolnoma razmejenih pristojnosti, zato prihaja do izgovorov, katero ministrstvo je pristojno. "Upam, da se obe ministrstvi zavedata, da sta ministrstvi, ki najbolj ali pa v večji meri kot druga ministrstva vplivata na pravice ljudi v tej državi, predvsem na socialne pravice, in da izvajata pomembne reforme, predvsem v zvezi z osebno asistenco in dolgotrajno oskrbo," je opozorila Klakočar Zupančič.

Ob tem je ministrstvi pozvala, naj varuhu odgovarjata takoj, naj upoštevata njegova priporočila in z njim sodelujeta tako, da bodo človekove pravice in temeljne svoboščine državljank in državljanov varovane v največjem obsegu.

Svetina pa je po srečanju povedal, da med organi, ki kršijo človekove pravice, najbolj izstopajo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, upravne enote, ministrstvo za zdravje, občine, inšpektorat RS za okolje in centri za socialno delo.

Organi človekove pravice kršijo s tem, da ne odločijo o socialnih transferjih, ki jim pripadajo, o njih odločijo napačno ali da o pritožbah odločajo več let. Upravne enote ne odločijo pravočasno o vlogah za stalno prebivanje, kar ima lahko številne posledice, centri za socialno delo pa predvsem ne odgovarjajo ljudem na vprašanja o njihovih pravicah in kako jih lahko uresničujejo, je Svetina navedel nekaj primerov kršitev.

V letu 2022 so ugotovili največ kršitev načela dobrega upravljanja. "To je zaskrbljujoče tudi iz naše lastne izkušnje, ko v nekaterih primerih tudi po več mesecev čakamo, da bi nam pristojno ministrstvo odgovorilo," je ponazoril.

Svetina upa, da s strani državnih organov ne bo prišlo do zavračanja priporočil. "Zgolj govoriti o človekovih pravicah, ne pa tudi nekaj narediti, ni dovolj," je prepričan. Dodal je, da morajo nadzorne institucije, ki opozarjajo na kršenje pravic, delovati dobro in se jih mora upoštevati. Odnos države pa se kaže tudi v tem, da so nekateri nosilci nadzornih organov, ki opozarjajo na nepravilnost, uvrščeni v nižji plačni razred kot javni uslužbenci, je še dodal Svetina.