STA novice / Odbor DZ za zaščito sodnikov pred različnimi vplivi

Odbor je na današnji nujni seji o uresničevanju pravice do poštenega sojenja in nadzora nad poslovanjem sodišč, ki so jo zahtevali v SDS, omenjeni sklep sprejel na predlog koalicije. Na predlog SDS pa so vrhovnemu sodišču predlagali, da v najkrajšem možnem času kot sestavni del meril za kakovost dela sodišč sprejme navodila za učinkovito izvajanje sodne uprave.

V SDS so sicer predlagali še štiri sklepe, ki pa jih je odbor zavrnil. Z enim od zavrnjenih sklepov bi denimo služba za nadzor poslovanja sodišč v sedmih dneh sporočila število opravljenih nadzorov nad delom sodišč, prav tako pa tudi število in vrsto ugotovljenih kršitev. Pri tem naj bi navedla tudi sodišče, kjer so bile kršitve ugotovljene.

Poslanska skupina SDS se je za zahtevo za sklic nujne seje, ki jo je predstavil poslanec Dejan Kaloh, odločila, ker po njeni oceni prihaja do zaskrbljujočih pritiskov politike na neodvisnost sodstva in je zato po njenem mnenju z ustreznimi ukrepi treba vzpostaviti odgovornost in neodvisnost v sodstvu ter zaščititi sodnike pred zunanjimi vplivi na njihovo odločanje. Po seznanitvi sodnega sveta z letnim poročilom službe za nadzor organizacije poslovanja sodišč so se v javnosti po navedbah SDS pojavili očitki ministrstvu za pravosodje, da naj bi se omenjena služba začela opredeljevati tudi do zadev, ki naj ne bi bile v njeni pristojnosti oziroma ki naj bi posegale v sodniško neodvisnost.

Sodnemu svetu se je po besedah njegovega predsednika Vladimirja Horvata zdelo sporno, da je služba vsebinsko pregledovala spise posameznih sodnikov. To so videli kot možno grožnjo v neodvisnost sodstva. V službi po njegovih besedah nepravilno razumejo administrativni nadzor. Služba lahko namreč pri selektivnem pregledu spisov preverja samo, ali so formalno urejeni v skladu s predpisi, je dodal.

Vendar pa je ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan zagotovila, da je služba v domnevno spornem primeru le izpostavila ugotovitev, da je do zastaranja prišlo neupravičeno. Nikakor pa ni izvajala ukrepov zunaj zakonskih okvirov, je poudarila. Služba po njenih besedah ne pregleduje sodnih spisov vsebinsko, ampak le pridobi podatke o dinamiki reševanja določene zadeve. Na tej podlagi potem lahko zahtevajo ukrepe, o katerih pa odloča sodna veja oblasti.

Vodja službe Ana Testen ji je pritrdila. Kot je zagotovila, niso posegali v sodniško neodvisnost. Ugotavljali pa so, ali se sodni red v posameznih primerih spoštuje ali ne.

V razpravi poslancev je predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič iz Svobode izrazila mnenje, da je sodna veja korektiv drugima dvema vejama oblasti in zadnji branik pravne države. Vendar pa sodniki za dobro delo potrebujejo mir, dobro zakonodajo ter dobre materialne in kadrovske pogoje, je poudarila.

Meira Hot iz SD je medtem spomnila, da ima oblast ljudstvo, ki denimo zahteva sojenje v razumnem roku. Po njeni oceni je legitimno vprašanje, zakaj toliko zadev pade zaradi procesnih razlogov. V tem kontekstu si služba zasluži pohvalo, je dejala.

Andrej Hoivik iz SDS je seje, kot je bila današnja, ocenil kot zelo dobrodošle. Zavzel se je za to, da bi po poletnih počitnicah izvedli javno razpravo o tem, v kakšni pravni državi si želimo živeti. Slovenija si po njegovih navedbah zasluži neodvisno sodstvo, ki ga morata spoštovati tudi izvršilna in zakonodajna veja oblasti. Javna razprava bo po njegovem dala vpogled v to, kaj je v Sloveniji dopustno in kaj ne.