STA novice / Poslanci sprejeli resolucijo o strategiji prostorskega razvoja Slovenije do leta 2050

Kot je povedal minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan, je resolucija o strategiji prostorskega razvoja Slovenije nacionalni dokument, ki bo dolgoročno opredelil smer prostorskega razvoja in strateško osmislil izvajanje teritorialne kohezije v državi.

Aktualna vlada se je namreč že v koalicijski pogodbi zavezala, da se bo resno lotila izzivov družbeno-prostorskega razvoja. "Obljubili smo policentrični razvoj, širša mestna območja bomo povezovali v logično celoto, podeželju pa omogočili kakovostnejše ter dostopnejše javne storitve, v prostor bomo posegali kar se da premišljeno. Verjamem, da strategija pomeni prav to - skladen razvoj Slovenije in povezanost vseh prebivalcev," je poudaril minister.

Nova dolgoročna strategija, ki bo nadomestila dokument iz leta 2004, je nastajala skoraj desetletje, pri tem pa je sodelovalo prek 1000 različnih deležnikov z vseh ravni upravljanja in načrtovanja prostorskega razvoja, med njimi občine, razvojne agencije, izobraževalne institucije, stanovanjske in nevladne organizacije ter splošna javnost, dokument pa je po besedah Brežana pridobil tudi pozitivno mnenje glede sprejemljivosti vplivov na okolje.

Kot je še dejal minister, z novo strategijo vzpostavljajo odgovornejši odnos do prostora, upoštevajo pa tudi aktualne izzive s področja urbanizma, podnebnih sprememb, stanovanjske oskrbe, trajnostne mobilnosti, prehranske in energetske samooskrbe ter vpetosti v mednarodni prostor.

V strategiji so med drugim določeni strateški cilji na lokalni, regionalni in državni ravni, prednostne naloge ter usmeritve za doseg teh ciljev. Kot korak na poti k doseganju dolgoročnih ciljev iz dokumenta pa bo pripravljen tudi akcijski program za njegovo izvajanje do leta 2030.

Kot je ocenil poslanec Franc Props iz stranke Svoboda, resolucija ustrezno odgovarja na prostorsko-razvojne izzive države. Uvaja trajnostni policentrični koncept razvoja prostora, ki bo temeljil na racionalni rabi prostora ter omejil ustaljene prostorsko-razvojne trende in poselitvene vzorce. "Ti so privedli do naselitvene prenasičenosti v območjih v bližini večjih urbanih središč in do oblikovanja demografsko izpraznjenih odročnejših gorskih, obmejnih ter podeželskih območij," je navedel in dodal, da so ta območja postala nezanimiva za mlade prebivalce.

Da je omenjen dokument dober in da naslavlja večino izzivov na področju razvoja prostora, je izpostavil tudi poslanec Predrag Baković iz SD.

Na drugi strani so v opozicijski SDS poudarili, da pripravljena resolucija kljub dolgem času priprave "ne odgovarja izzivom časa, ne ustreza spremenjenim razmeram in ne predstavlja ustrezne podlage za razvoj na eni strani ter zaščito prostora na drugi". Po mnenju poslanca SDS Zvonka Černača so cilji iz novega dokumenta v primerjavi z veljavno strategijo iz leta 2004 manj logični in manj primerni.

Med razlogi, zakaj vsebine strategije ne bodo podprli, je Černač med drugim omenil, da ta ne rešuje "zbirokratiziranih postopkov" prostorskega načrtovanja, ki po njegovem preprečujejo razvoj novih dejavnostih in urbanizacije, hkrati pa ne daje podpore postopku decentralizacije. Po njegovi oceni je premalo tudi strateških opredelitev glede razvoja prometne in energetske infrastrukture, s sprejetim dopolnilom na matičnem odboru pa se določa prepoved izkoristka vodnega potenciala na reki Muri za energetske namene, medtem ko je na avstrijski strani na reki prek 26 elektrarn.