STA novice / Občine za več sredstev pri odpravljanju posledic naravnih nesreč (dopolnjeno)

Slovenija se ponovno sooča s hudimi posledicami neurij s točo in vetrolomom, ki se vrstijo že več dni. "Škoda tako na objektih kot v naravi je ogromna in ogromni bodo tudi stroški njene sanacije. Treba bo pristopiti k sistemskim spremembam in zagotoviti dodatna sredstva," so prepričani v združenju občin.

Prve, ki bodo vedno priskočile na pomoč prizadetim, so nedvomno občine, so izpostavili, ob tem pa opozorili, da so ob vse pogostejših naravnih ujmah njihove proračunske rezerve premajhne, da bi lahko same izvedle nujno potrebne sanacijske ukrepe.

"Občinam je treba omogočiti, da pridejo do prepotrebnih sredstev za odpravo naravnih nesreč. Zato bo morala država vnaprej predvideti ustrezna finančna sredstva in jih zagotoviti v proračunu," so zapisali v sporočilu za javnost.

Eden izmed načinov, kako to storiti, je po besedah združenja občin ta, da se popiše vse nesreče in njihove finančne posledice v nekem časovnem obdobju na ravni celotne države. "Potem pa je treba vzpostaviti mehanizem čimprejšnje aktivacije pomoči, ki mora v najkrajšem možnem času priti do prizadetih," so dodali.

Združenje občin se zavzema, da se zakon na tem področju spremeni na način, da bo vlada pri odločanju o uporabi sredstev za odpravo posledic nesreč upoštevala, da se sredstva državnega proračuna lahko uporabijo za odpravo posledic naravne nesreče, za katero je ocena neposredne škode na stvareh večja od 0,2 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna. Predlog sprememb zakona so naslovili na premierja Roberta Goloba.

"Dejstvo je, da se vsako leto soočamo z vedno več naravnimi nesrečami, kar je posledica tudi podnebnih sprememb, zato smo v združenju podali predlog, da se tudi v okviru sklada za podnebne spremembe zagotovi dodatna sredstva za namene odprave posledic ujm in naravnih nesreč," so dodali.

Menijo, da bi bilo treba več sredstev zagotoviti tudi gasilcem in civilni zaščiti, saj brez njih hitre in ustrezne pomoči na terenu ne bi bilo. Predlagajo preusmeritev sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost na to področje.

"Resnično nujno potrebno je, da se uredi področna zakonodaja na način, da bo pomoč države hitra, da bo v najkrajšem možnem času dosegla prizadeta območja in da se bo čim prej začela odprava posledic nesreč. Spremeniti jo je treba na način, da bo administrativnih ovir čim manj in da se bodo vsi potrebni postopki začeli čim prej odvijati in se tudi zaključili v najkrajšem možnem času," so sklenili.

Sanacija škode po neurjih je bila sicer tudi tema današnjega srečanja ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana z državnim sekretarjem na ministrstvu za obrambo Rudijem Medvedom, v.d. generalnega direktorja uprave za zaščito in reševanje Leonom Behinom, poveljnikom civilne zaščite Srečkom Šestanom in predstavnikom kmetijskega ministrstva Mihaelom Aličem.

"Sestali so se z namenom izboljšanja ukrepov za čim hitrejšo nujno sanacijo posledic nedavnih ujm. Predloge bodo v ponedeljek predstavili predsedniku vlade Robertu Golobu," so za STA pojasnili na ministrstvu.