STA novice / DZ potrdil novelo zakona o KGZS

Predlog novele so v parlamentarni postopek vložili poslanci koalicijskih poslanskih skupin s prvopodpisano Matejo Čalušić (Svoboda).

Novela vsebuje tri člene, bistvo pa je zajeto v prvem členu, ki določa, da za člane določenih organov zbornice na naslednjih volitvah, ki bodo leta 2024, ne bi smeli kandidirati člani organov političnih strank na državni ravni, poslanci Evropskega parlamenta, funkcionarji v Evropski komisiji in Evropskem svetu, predsednik republike, predsednik vlade, ministri in državni sekretarji, poslanci, poklicni župani, generalni direktorji in generalni sekretarji ministrstev, direktorji organov v sestavi ministrstev in vladnih služb, generalni direktor in direktorji generalnih direktoratov v Evropski komisiji, direktorji občinske uprave ali tajniki občine, je na današnji seji povzela Čalušić.

Omejitev imenovanja se osredotoča na ključne organe zbornice, torej svet, upravni odbor ter predsednika in podpredsednike

Predlagatelji novele so prepričani, da ta zagotavlja avtonomijo in depolitizacijo zbornice.

Novelo so na glasovanju podprli poslanci Svobode in Levice ter trije poslanci SD. Podporniki novele so v današnji razpravi v DZ opozorili na spolitiziranost zbornice, ki da jo nekatere politične stranke zlorabljajo in uporabljajo kot svoj peskovnik.

Glasovanja so se sicer vzdržali nekateri poslanci SD, saj so v poslanski skupini izrazili nekaj dilem o zakonitosti, smotrnosti, predvsem pa o dopustnosti predlaganih rešitev oz. sprememb.

Novele pa niso podprli v SDS in NSi, ki so med drugim izpostavili pomisleke KGZS, da je zakon nesprejemljiv, saj posega v avtonomijo zbornice, ne odpravlja neskladnosti z ustavo, obenem pa so predlagane spremembe neizvedljive.

Da je zakonski predlog ustavno sporen, so opozorili tudi nekateri ustavni pravniki, so v današnji razpravi opozorili nekateri ustavni pravniki. Številne pomisleke glede predloga novele zakona je izrazila tudi zakonodajnopravna služba DZ. Med drugim so na seji matičnega odbora DZ izpostavili, da elementi, bistveni za oceno skladnosti predlagane rešitve s splošnim načelom sorazmernosti, v zakonodajnem gradivu niso pojasnjeni.

Dopolnilo NSi, s katerim bi se črtalo prvi člen novele zakona, ni prejelo zadostne podpore.