STA novice / Vlada podprla vseh osem kandidatov za sodnike na ESČP
četrtek, 12.10.2023
Ljubljana, 12. oktobra (STA) - Vlada je na današnji seji sprejela mnenje, da je vseh osem kandidatov primernih za opravljanje funkcije sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu in da ga posreduje predsednici republike Nataši Pirc Musar. Za mandat od junija 2025 dalje bodo izbrani trije kandidati. Končno besedo pri njihovi izbiri bo imel državni zbor.
Kot je sporočilo ministrstvo za pravosodje, je vlada mnenja, da so za opravljanje funkcije sodnice ali sodnika na ESČP primerni profesor na univerzi v Maastrichtu Jure Vidmar, profesorja ljubljanske pravne fakultete Aleš Galič in Vasilka Sancin, sodnik na upravnem sodišču Boštjan Zalar, profesor Evropske pravne fakultete v Novi Gorici Anže Erbežnik, članica stalnega arbitražnega sodišča v Haagu Miša Zgonec Rožej, odvetnica in docentka na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici Anja Strojin Štampar in Andrej Auersperger Matić, pravni svetovalec pri evropski službi za zunanje delovanje.
Pred dvema tednoma je sodni svet sprejel sklep, v katerem je dal prednost pri kandidaturi za sodnika na ESČP Galiču, Sancin in Vidmarju.
Trenutni slovenski sodnik pri ESČP Marko Bošnjak, ki je tudi podpredsednik sodišča, bo na položaju še do junija 2025. Za nov devetletni mandat ni kandidiral, saj tega ne dovoljuje konvencija o človekovih pravicah.
Sancin in Galič že delujeta kot nadomestna sodnika ESČP. To so sodniki, ki nadomeščajo slovenskega nacionalnega sodnika pred ESČP v primerih, ko ta zaradi različnih okoliščin ne more sodelovati pri sojenju.
Glede na predpisan postopek se mora sedaj predsednica republike opredeliti do kandidatur in jih poslati v parlament. V DZ morajo kandidati dobiti večino glasov na tajnem glasovanju. Ima pa država čas do 16. decembra 2024, da seznam kandidatov posreduje v Strasbourg, kjer bodo volitve predvidoma januarja 2025.
Sodnike namreč izvoli parlamentarna skupščina Sveta Evrope s seznama, na katerem vsaka država predlaga tri kandidate. Dodeljen jim je devetletni mandat brez možnosti podaljšanja. Število sodnikov je enako številu držav pogodbenic konvencije o človekovih pravicah, ki jih je po odhodu Rusije trenutno 46. Sodišče je pristojno za obravnavo kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah, za kar mora prejeti individualno ali meddržavno pritožbo.
Zadnje novice
-
Državna revizijska komisija razveljavila del javnega naročila za elektronski temperaturno-terapijski list
6.2.2026 -
Bruselj z 20. svežnjem sankcij proti Rusiji v dodatne omejitve na področjih energetike in finančnih storitev (dopolnjeno)
6.2.2026 -
V Levici s predlogom za enako število prostih dni vsako leto (dopolnjeno)
6.2.2026 -
EU naložila spremembo zasnove družbenega omrežja TikTok (dopolnjeno)
6.2.2026 -
Založba Rokus Klett s pobudo za oceno ustavnosti zakona o potrjevanju učnih gradiv
6.2.2026 -
Preiskovalna komisija o domnevno ukradenih otrocih bo pridobljeno dokumentacijo predala tožilstvu
6.2.2026 -
Tožba glede referendumske kampanje o prostovoljnem končanju življenja zaustavlja več predlogov
6.2.2026 -
Rubež na del socialne pomoči ne bo mogoč (dopolnjeno)
6.2.2026 -
Odbor DZ pripravil predlog novele zakona o bančništvu na sprejem
6.2.2026 -
Ustavno sodišče v prednostno obravnavo vprašanja nezastaranja odstranitve črne gradnje
6.2.2026 -
Vlada o izhodiščih za omejitev družbenih omrežij za mlajše od 15 let (dopolnjeno)
5.2.2026 -
Odbor DZ s podporo zakonu o izvajanju nekaterih državnih nalog na Pošti Slovenije
5.2.2026