STA novice / Vlada podprla vseh osem kandidatov za sodnike na ESČP
četrtek, 12.10.2023
Ljubljana, 12. oktobra (STA) - Vlada je na današnji seji sprejela mnenje, da je vseh osem kandidatov primernih za opravljanje funkcije sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu in da ga posreduje predsednici republike Nataši Pirc Musar. Za mandat od junija 2025 dalje bodo izbrani trije kandidati. Končno besedo pri njihovi izbiri bo imel državni zbor.
Kot je sporočilo ministrstvo za pravosodje, je vlada mnenja, da so za opravljanje funkcije sodnice ali sodnika na ESČP primerni profesor na univerzi v Maastrichtu Jure Vidmar, profesorja ljubljanske pravne fakultete Aleš Galič in Vasilka Sancin, sodnik na upravnem sodišču Boštjan Zalar, profesor Evropske pravne fakultete v Novi Gorici Anže Erbežnik, članica stalnega arbitražnega sodišča v Haagu Miša Zgonec Rožej, odvetnica in docentka na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici Anja Strojin Štampar in Andrej Auersperger Matić, pravni svetovalec pri evropski službi za zunanje delovanje.
Pred dvema tednoma je sodni svet sprejel sklep, v katerem je dal prednost pri kandidaturi za sodnika na ESČP Galiču, Sancin in Vidmarju.
Trenutni slovenski sodnik pri ESČP Marko Bošnjak, ki je tudi podpredsednik sodišča, bo na položaju še do junija 2025. Za nov devetletni mandat ni kandidiral, saj tega ne dovoljuje konvencija o človekovih pravicah.
Sancin in Galič že delujeta kot nadomestna sodnika ESČP. To so sodniki, ki nadomeščajo slovenskega nacionalnega sodnika pred ESČP v primerih, ko ta zaradi različnih okoliščin ne more sodelovati pri sojenju.
Glede na predpisan postopek se mora sedaj predsednica republike opredeliti do kandidatur in jih poslati v parlament. V DZ morajo kandidati dobiti večino glasov na tajnem glasovanju. Ima pa država čas do 16. decembra 2024, da seznam kandidatov posreduje v Strasbourg, kjer bodo volitve predvidoma januarja 2025.
Sodnike namreč izvoli parlamentarna skupščina Sveta Evrope s seznama, na katerem vsaka država predlaga tri kandidate. Dodeljen jim je devetletni mandat brez možnosti podaljšanja. Število sodnikov je enako številu držav pogodbenic konvencije o človekovih pravicah, ki jih je po odhodu Rusije trenutno 46. Sodišče je pristojno za obravnavo kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah, za kar mora prejeti individualno ali meddržavno pritožbo.
Zadnje novice
-
Pri Kallas brez komentarja glede postopka imenovanja Fajon
14.7.2026 -
Pol leta od uveljavitve sprememb pri delovni uspešnosti nekatera vprašanja ostajajo (tema)
14.7.2026 -
Odločanje o kandidaturi Fajon za posebno predstavnico EU naj bi odložili
13.7.2026 -
Odbor DZ potrdil predlog novele za večjo konkurenčnost podjetij
13.7.2026 -
Nekdanji minister Sajovic neupoštevanje dela izdatkov kot obrambnih pripisal birokraciji
13.7.2026 -
Po neodreditvi opozicijskih parlamentarnih preiskav komisija za poslovnik v četrtek o sklicevanju izrednih sej DZ
13.7.2026 -
V NSi zaradi odločbe ustavnega sodišča strah pred vračanjem koncesij, opozicija poudarja javni interes
13.7.2026 -
KPK vladi, DZ in DS poslala priporočila za večjo transparentnost zakonodajnih postopkov (daljše)
13.7.2026 -
Poslancu Svobode Žavbiju opomin zaradi izjav na račun Zagovornika (dopolnjeno)
13.7.2026 -
Bruselj jeseni s podlago za starostno omejitev dostopa do družbenih omrežij v EU (dopolnjeno)
13.7.2026 -
Kajzer pričakuje pojasnila glede postopka izbire Fajon za posebno predstavnico EU (dopolnjeno)
13.7.2026 -
Na poslanskih klopeh pred počitnicami še paket vladnih zakonov
13.7.2026