Portal TFL

STA novice / Na ministrstvu za delo v bran spremembam na področju napotitev delavcev

sreda, 29.11.2023

Ljubljana, 29. novembra (STA) - Glavni namen določbe zakona o čezmejnem izvajanju storitev, ki z letom 2024 zvišuje prispevke za napotene delavce, je graditi konkurenčnost gospodarstva na kakovosti storitev namesto na socialnem dampingu, so se na kritike delodajalcev odzvali na ministrstvu za delo. Poleg tega se bo država s tem izognila postopku pred Sodiščem EU, so dodali.

DZ je konec marca potrdil novi zakon o čezmejnem izvajanju storitev. Zakon je že v veljavi, ne pa tudi del, ki črta določbo v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki zdaj delodajalcem omogoča, da se prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri nekaterih delavcih, napotenih v tujino, plačujejo od bruto plače, ki bi jo prejemali za enako delo v Sloveniji. Posledično imajo ti delavci nižje pravice iz socialnih zavarovanj, vključno s pokojnino.

"Glavni namen te spremembe je vsebinski, da konkurenčnosti gospodarstva ne gradimo na socialnem dampingu in na pravicah delavcev, ampak na kvaliteti storitev gospodarskih subjektov. Hkrati se s tem zagotavlja enakost med zaposlenimi, ki delajo v Sloveniji za slovenskega delodajalca in med zaposlenimi, ki za slovenskega izvajalca delajo v tujini, ter enakost med različnimi tipi napotenih delavcev," je na današnjem pogovoru z novinarji povedal državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan.

Spomnil je še, da bi Evropska komisija, če teh sprememb ne bi bilo, pred Sodiščem EU sprožila postopek proti Sloveniji zaradi izkrivljanja konkurence na notranjem trgu in nedovoljene državne pomoči podjetjem, ki napotujejo delavce v tujino.

Ker bo črtanje omenjene določbe zvišalo stroške delodajalcev oz. znižalo neto prejemke zaposlenih, je bilo na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) lani dogovorjeno, da bo uveljavljeno s 1. januarjem 2024. Ministrstvo za finance je bilo zadolženo, da v tem prehodnem obdobju pripravi analizo o vplivu sprememb na konkurenčnost tega dela gospodarstva in po potrebi predlaga ukrepe.

Analiza je bila pripravljena junija, po Juvanovih besedah pa "kaže, da povečan strošek dela ni tako visok, kot ga prikazujejo delodajalci in da je učinek na konkurenčnost zanemarljiv". "Po mojih informacijah delodajalci od junija naprej teh številk niso uspeli izpodbiti, zato ministrstvo za finance ni pripravilo ukrepov na tem področju," je dodal.

Iz analize, pripravljene na podlagi REK obrazcev, analiziranih za leto 2021, je sicer razvidno, da so delodajalci pri določitvi osnove za obračun prispevkov določbo v pokojninskem zakonu, ki omogoča, da se kot osnovo za prispevke upošteva plačo za enako delo v Sloveniji, uporabili za slabih 22.000 od skupaj nekaj manj kot 27.000 napotenih delavcev.

Kot je izračunalo ministrstvo, je povprečni detašma (dodatek za napotitev) na napotenega delavca leta 2021 na letni ravni nanesel 4270 evrov, kar v povprečju na mesec nanese 533 evrov. Stroški dela se bodo tako z uveljavitvijo sprememb z letom 2024 na podlagi podatkov iz leta 2021 po njihovi oceni zvišali za okoli 18 milijonov evrov, kar naj bi za posameznega delodajalca letno pomenilo nekaj več kot 7700 evrov.

Študije delodajalcev, ki govorijo o predvidenem zvišanju stroškov dela za 30 odstotkov, so po prepričanju finančnega ministrstva nerealne.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) naj bi sicer v torek dostavili nove analize, ki naj bi jih na ministrstvu preučili, a ne pričakujejo, da bodo ovrgle njihove izračune.

Reprezentativne delodajalske organizacije, poleg GZS in OZS še Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS), pa so medtem že pozvale k podaljšanju prehodnega obdobja za zvišanje prispevkov za napotene delavce za vsaj leto dni.

Pozivu so se odzvali poslanci NSi, ki so takšno podaljšanje predvideli v predlogu novele zakona o čezmejnem izvajanju storitev, ki ga bo odbor DZ za delo obravnaval v četrtek. Kot kaže, so podaljšanju, a krajšemu, naklonjeni tudi poslanci SD, stranke, iz katere izhaja gospodarski minister Matjaž Han. Poslanska skupina SD je tako vložila amandma, po katerem bi se črtanje določbe pokojninskega zakona namesto za eno zavleklo za pol leta.

A to bi pomenilo, da bi se zamaknilo tudi izvajanje dela zakona, ki uvaja pogoje in nadzor nad slovenskimi delodajalci, ki napotujejo delavce v tujino," je danes opozoril Juvan. Trenutno namreč novi zakon velja le za tuje delodajalce. Vlada je zato proti podaljšanju prehodnega obdobja.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x - Dialog title
dialog window