STA novice / Odbor DZ predlogu zakona o obnovi in razvoju prižgal zeleno luč
ponedeljek, 11.12.2023
Ljubljana, 11. decembra (STA) - Odbor DZ za finance je na današnji seji podprl vladni predlog zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev po avgustovski ujmi. K zakonu, ki ga bo DZ obravnaval na decembrski seji, je sprejel številna dopolnila, ki so večinoma sledila mnenju zakonodajno-pravne službe DZ.
Predlog omogoča hitro obnovo in normalizacijo razmer na prizadetih območjih ter postavlja temelje za razvoj in večjo odpornost na naravne nesreče. Omogoča pomoč gospodarstvu in prebivalstvu ter posega na področja gradenj, kmetijstva, varstva okolja, urejanja voda in vodne infrastrukture, je na seji odbora povzel vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic.
Ker je zakonodajno-pravna služba DZ o predlogu zapisala obširno mnenje in podala številne pripombe, so v koalicijskih poslanskih skupinah pripravili dopolnila k večini členov zakona. Odbor je danes vse sprejel, medtem pa je zavrnil predloge dopolnil NSi. Od predlogov SDS je podprl enega, in sicer, da bo moralo računsko sodišče vsako leto opraviti revizijo pravilnosti in smotrnosti porabe sredstev po tem zakonu.
Opozicija močno nasprotuje dodatni davčni obremenitvi gospodarstva, ki jo prinaša predlog zakona. Ta med drugim določa petletno zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke na 22 odstotkov, pri čemer se bo za obnovo uporabljala razlika od sedanje 19-odstotne stopnje. Takšno rešitev pa pozdravljajo v Levici, kjer jih veseli, da je vlada črtala solidarnostni prispevek posameznika in to nadomestila s tem davkom ter z davkom na bilančno vsoto bank.
Opozicija je želela, da občine oz. lokalne skupnosti prevzamejo v upravljanje vodotoke 2. reda, ki potekajo čez njihovo območje. Vendar je koalicija sprejela dopolnilo, po katerem lahko nujno vzdrževanje na teh območjih, če ga ne izvede koncesionar, izvaja občina po predhodnem soglasju ministrstva, pristojnega za vode. Ta dela se financirajo iz državnega proračuna.
Koalicijske poslanske skupine Svoboda, SD in Levica so med drugim tudi sklenile, naj se tretja razvojna os določi kot razvojni in prednostni cestni infrastrukturni projekt, in sicer v celoti, in ne le koroški del. Niso pa podprle predloga SDS za črtanje možnosti razlastitve posameznika, pač pa so bolj podrobno opredelile člen, ki opredeljuje poseg v lastninsko pravico.
Zadnje novice
-
Vlada z uredbo uskladila novo organizacijo ministrstev in organe v njihovi sestavi
26.6.2026 -
Vlada v vzpostavitev osrednjega nabavnega organa za javno naročanje zdravil
26.6.2026 -
Varuh človekovih pravic za pregled nad izvajanjem podnebnih zavez na evropski ravni
26.6.2026 -
Zbiranje podpisov za razpis referenduma o spremembah zakona o lokalnih volitvah od 1. septembra (dopolnjeno)
26.6.2026 -
Vrhovno sodišče razveljavilo sklep upravnega sodišča glede sodelovanja Erjavčeve stranke v predvolilnih soočenjih
26.6.2026 -
V Bruslju začasni dogovor za večjo zaščito potnikov v EU
25.6.2026 -
EU bi lahko zaostrila pravila za Amazonove in Microsoftove storitve v oblaku
25.6.2026 -
Odprava carin na uvoz industrijskega blaga iz ZDA v EU dokončno potrjena
25.6.2026 -
Resnica s predlogom zakonske prepovedi izobešanja zastav brez pravne podlage na pročelja uradnih institucij (dopolnjeno)
24.6.2026 -
Ministrstvo je RTVS zavrnilo zahtevek za izplačilo sredstev za glasbeno produkcijo
24.6.2026 -
Slovenija se je pridružila pobudi glede znižanja statusa zaščite medveda v EU (dopolnjeno)
24.6.2026 -
Evropska komisija predlaga poenostavitev davčnih pravil EU
24.6.2026