STA novice / Bruselj z več ukrepi naproti evropskim kmetom (dopolnjeno)

Evropska komisija je predstavila predlog za podaljšanje odprave carin na uvoz blaga iz Ukrajine za eno leto do začetka junija 2025. "To ostaja ključno za podporo Ukrajini v teh prelomnih trenutkih vojne. Trgovinski ukrepi prinašajo konkretne koristi za številne ukrajinske izvozne sektorje," je ob predstavitvi povedal podpredsednik Evropske komisije, pristojen za spodbujanje evropskega načina življenja, Margaritis Schinas.

Poudaril je, da se obenem zavedajo skrbi, ki so jih izrazile nekatere države članice in predstavniki evropskega kmetijstva glede uvoza nekaterih proizvodov.

"Čeprav naš nadzor ni pokazal negativnega vpliva na celoten evropski trg, pa se zavedamo, da ima lahko uvoz iz Ukrajine bolj lokalno omejen negativen vpliv," je dejal Schinas.

Zato v okviru podaljšanja komisija predlaga dva varnostna mehanizma. Prvi bi veljal za vse proizvode, za katere velja odprava carin. Omogočil bi hitro ukrepanje, če bi se pokazal negativen vpliv na trg ene ali več držav članic.

Za perutnino, jajca in sladkor pa je predvidena t. i. zasilna zavora. Če bi uvoz teh proizvodov presegel povprečje v letih 2022 in 2023, bi samodejno znova uvedli carine.

"Prepričan sem, da s tem odgovarjamo na določene skrbi deležnikov in da bomo zaščitili njihove interese, če bo treba," je povedal podpredsednik Schinas.

Zagotovil je, da bodo imele članice po novem večjo vlogo pri odločanju o uvedbi teh ukrepov. Končno odločitev bo še naprej sprejemala komisija, se bo pa pred tem posvetovala s članicami.

Bruselj pa želi evropskim kmetom, ki se soočajo z različnimi težavami, priti naproti tudi z določenimi odstopanji od pravil glede obdelave zemlje v okviru skupne kmetijske politike. V skladu s predlogom bi lahko bili vsi kmetje izvzeti iz obveznosti, da določen del zemlje pustijo neobdelan, pri čemer pa bi bili še naprej upravičeni do finančne podpore iz skupne kmetijske politike.

Pridelovalci z manj kot 10 hektarji ornih površin so že tako in tako običajno izvzeti iz tega, drugi pa morajo najmanj štiri odstotke tovrstnih površin nameniti neproduktivnim površinam, kot je praha.

V letošnjem letu bi lahko namesto tega sedem odstotkov ornih površin namenili za pridelke, ki izboljšujejo vsebnost dušika, ali naknadnim posevkom. Gre na primer za lečo, grah in deteljo.

Zdaj bodo o predlogu za odstopanje od pravil glasovale države članice, nakar bo komisija uradno sprejela pravila, ki bodo veljala za celotno letošnje leto. Članice bodo sicer same odločile, ali bodo to možnost omogočile kmetom.

"Ko se tako velik gospodarski sektor, kot je kmetijski ali agroživilski, znajde v težavah, moramo stati ob strani. Moramo prisluhniti, sodelovati s kmetijskimi skupnostmi in skupaj poiskati najboljše možne rešitve," je povedal izvršni podpredsednik komisije, pristojen za zeleni dogovor, Maroš Šefčovič.

Bruselj je ukrepe predstavil, potem ko so številne evropske države zajeli protesti kmetov, med drugim Nemčijo, Francijo, Belgijo in Nizozemsko. Zahtevajo boljše cene za njihove proizvode, manj birokracije, pa tudi določena odstopanja pri izpolnjevanju okoljskih ciljev. Kmete na vzhodu EU je medtem na ulice pognala tudi po njihovem mnenju nelojalna konkurenca iz Ukrajine.

Kmetje napovedujejo, da se bodo zbrali tudi ob četrtkovem vrhu voditeljev držav članic unije v Bruslju.