STA novice / Konec leta 2023 nerešenih 1158 zahtevkov za dodatek za pomoč in postrežbo (tabela)

Če je za ugotovitev pravic potrebno izvedensko mnenje, mora pristojni organ zavoda sicer izdati odločbo najpozneje v štirih mesecih od dneva uvedbe postopka, so zapisali na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz).

Vlogam za dodatek za pomoč in postrežbo so po njihovih navedbah pogosto priložene neoverjene fotokopije specialističnih izvidov oz. njihove verodostojnosti ni potrdil osebni zdravnik upravičenca, zato jih mora zdravnik izvedenec vrniti vlagatelju z dopisom za dopolnitev vloge. Poleg tega vlagatelji zelo pogosto navajajo nepokretnost upravičencev, kar pa se kasneje ne potrdi. Prav tako pritrdilno odgovorijo na vprašanje o potrebi po storitvah strokovne zdravstvene nege, kar je pogoj za ugotovitev potrebe po pomoči in postrežbi najtežje prizadetih upravičencev, a jih ne navedejo ali pa navedejo storitve osebne nege.

Poleg tega je tako kot drugje v evropskem prostoru tudi v Sloveniji premalo zdravniškega kadra. Zavod si prizadeva, da bi za sodelovanje na invalidskih komisijah dobil čim več zdravnikov specialistov ustreznih specializacij in zavarovancem omogočil kakovostno in hitro obravnavo. Nenehno denimo objavljajo razpise za izvedence, predvsem za ocenjevanje upravičenosti do dodatka za pomoč in postrežbo.

Nenazadnje na čas reševanja zahtevkov vpliva novela pokojninskega zakona, ki zavarovancem od avgusta 2021 omogoča pridobitev pravice do invalidnine tudi za tiste telesne okvare, ki so posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela. Zaradi tega je zahtevkov več, kar je dodatno obremenilo delo invalidskih komisij. Poleg tega je oktobra 2021 začela veljati odredba o določitvi vrst in stopenj telesnih okvar, ki je povečala dotok zahtevkov za ocene telesnih okvar. Tako je bilo leta 2022 podanih za skoraj 240 odstotkov več izvedenskih mnenj za oceno telesne okvare.

Zpiz se zaveda, da so vlagatelji zahteve za dodatek za pomoč in postrežbo posebej ranljive skupine. Tako je bila na njihovo pobudo v zakon vključena možnost, da se postopek po smrti vlagatelja zahteve ne ustavi, ampak se nadaljuje s pravnimi nasledniki, predvsem s tistimi, ki so pred smrtjo upravičenca skrbeli zanj in nosili finančno breme njegove oskrbe. Takšna rešitev je po pojasnilu Zpiza pomembna tudi za neredke primere, ko je vloga vložena zelo pozno in vlagatelj zahteve umre tudi prej kot en mesec po oddani vlogi.

V letu 2023 je bilo vloženih 18.456 novih zahtev za dodatek za pomoč in postrežbo, rešenih pa je bilo 33 manj. Dodatek za pomoč in postrežbo se izplačuje v treh višinah v znesku od 173 do 497 evrov. STA objavlja tabelo o povprečnem številu prejemnikov dodatka po posamezni višini v lanskem letu.

povprečno št. prejemnikov                višina v evrih
-------------------------------------------------------
                   22.008                        173,56
                   10.212                        347,11
                      771                        497,75
-------------------------------------------------------
skupaj             32.991

Vir: Zpiz