STA novice / Predlog zakona o psihoterapiji po napovedih zelo v kratkem v javni razpravi

"Zakon ni pisan na kožo nobeni poklicni ali interesni skupini, pač pa zasleduje javni interes. To pomeni, da se v Sloveniji omogoči varna, učinkovita, kakovostna psihoterapija, ki odgovori na potrebe," je na okrogli mizi o psihoterapiji v organizaciji Slovenske krovne zveze za psihoterapijo in državnega sveta dejala specialistka psihiatrije Mojca Zvezdana Dernovšek, ki je na ministrstvu za zdravje zadolžena za področje duševnega zdravja in demence.

Povedala je, da predlog zakona o psihoterapiji uvaja nosilca javnega pooblastila, ki bo imel enak status kot psihoteraptevtska zbornica. Nosilec javnega pooblastila bo podeljeval in začasno oziroma trajno odvzemal licence za psihoterapevte. Poleg tega bo akreditiral izobraževalne programe za psihoterapijo, ki bodo morali dosegati določene minimalne standarde, med drugim teoretično in praktično usposabljanje na akademski oziroma podiplomski ravni. Akreditirane izobraževalne programe in psihoterapevte bo nosilec tudi nadziral.

"Kriteriji za nosilca javnega pooblastila so samo okvirno določeni. Bolj podrobno jih bo določal javni razpis, kamor se bodo kandidati prijavili," je še izpostavila Dernovšek. "Mislim, da bomo konec naslednjega tedna imeli zaključeno vladno gradivo. Zelo v kratkem lahko pričakujemo medsektorsko usklajevanje in javno razpravo," je ocenila.

Namen posveta in okrogle mize o izzivih psihoterapije je bil sicer predstavitev stališč o tem področju s ciljem poiskati skupne rešitve za enakopravno ureditev psihoterapije, ki je zakonodaja ne ureja. Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je v pozdravnem nagovoru dejal, da je stanje duševnega zdravja v družbi zaskrbljujoče. "Pri tem je izrednega pomena, da je pomoč posamezniku na voljo hitro, da je cenovno dostopna in kakovostna. Slednje se lahko doseže z ustrezno ureditvijo in nadzorom nad kakovostjo storitev, ki morajo biti na primernem strokovnem nivoju," je izpostavil.

Predsednica Slovenske krovne zveze za psihoterapijo Ksenja Kos je poudarila, da je treba psihoterapijo opredeliti kot samostojen poklic. "Zavedam se, da so nekateri klinični psihologi in psihiatri v zdravstvu mnenja, da psihoterapevti ne spadamo v zdravstveni sistem, ker nimamo zdravstvene izobrazbe. Naj pa omenim, da je zdravstvo že sprejelo druge nemedicinske profile, kot so denimo specialni pedagogi, socialni delavci, psihologi," je dejala.

Predlog zakona o psihoterapiji bi moral biti po napovedih ministrstva za zdravje v javni razpravi že lani poleti, vendar se to ni zgodilo. Zbornica kliničnih psihologov je oktobra v izjavi za javnosti izpostavila, da predlog glede na izjave predstavnikov ministrstva za zdravje pod krinko skrajševanja čakalnih dob uvaja nestrokovne in za ljudi nevarne rešitve. Menili so, da so kriteriji za opravljanje psihoterapije izven zdravstva postavljeni prenizko, v sistem regulacije pa naj bi bili pripuščeni tudi psihoterapevtski pristopi, ki nimajo znanstvene podlage ali so celo dokazano škodljivi.