STA novice / Evropski akt o čistih tehnologijah glede na dogovor namenjen tudi spodbujanju jedrske tehnologije

Cilj akta o čistih tehnologijah je do leta 2030 razviti in izdelati 40 odstotkov vseh potrebnih tovrstnih tehnologij v EU, so sporočili iz Sveta EU in parlamenta.

Medtem ko je komisija predlagala dva ločena seznama tehnologij, za katera bi veljale različne določbe, so se pogajalci Evropskega parlamenta in Sveta EU, v katerem so zastopani predstavniki članic unije, dogovorili za zgolj en seznam. Na njem so vse tehnologije za pridobivanje energije iz obnovljivih virov, jedrska tehnologija, tehnologije za shranjevanje in distribucijo energije, biotehnologija, pa tudi tehnologije za razogljičenje industrije.

Dogovor predvideva poenostavljene postopke izdajanja dovoljenj in roke za njihovo izdajo. Postopki izdaje dovoljenj za vzpostavitev ali razširitev proizvodnje z letno zmogljivostjo manj kot enega gigavata bodo lahko trajali največ 12 mesecev, za tiste z večjo zmogljivostjo pa 18 mesecev. Za strateške projekte bodo roki medtem krajši.

Članicam pri tem ne bo treba kot strateških obravnavati projektov, povezanih s tehnologijami, ki niso del njihove energetske mešanice.

Zakonodaja bo spodbujala tudi vzpostavljanje industrijskih območij, namenjenih proizvodnji določene tehnologije, s čimer želi EU prispevati k ponovni industrializaciji regij.

Namen akta o tehnologijah z neto ničelnimi izpusti je prav tako zagotoviti preglednost in harmonizacijo javnega naročanja izdelkov in storitev, povezanih s tovrstnimi tehnologijami. Nacionalne podporne sheme za naložbe gospodinjstev v nameščanje tehnologij pa bodo morale upoštevati merili trajnosti in odpornosti.

Danes doseženi začasni dogovor bosta morala Evropski parlament in Svet EU pred uveljavitvijo še uradno potrditi.

Predlog akta o okolju prijaznih tehnologijah je Evropska komisija predstavila marca lani v okviru zelenega načrta za evropsko industrijo, katerega namen je okrepiti njeno konkurenčnost v svetu. V okviru načrta je predstavila še predlog akta o kritičnih surovinah in predlog reforme trga elektrike.

Pomen tehnologij z neto ničelnimi izpusti so v Bruslju poudarili tudi ob torkovi predstavitvi priporočila, da naj EU izpuste toplogrednih plinov do leta 2040 zmanjša za 90 odstotkov glede na leto 1990. To je sicer šele začetek razprave o tem vmesnem cilju na poti do podnebne nevtralnosti, načrtovane za leto 2050.