STA novice / Slovenija lani zabeležila 1,6-odstotno gospodarsko rast (dopolnjeno)

V zadnjem četrtletju se je bruto domači proizvod (BDP) na letni ravni povečal za 2,2 odstotka, potem ko je bila medletna rast v prvih treh četrtletjih skupaj 1,3-odstotna.

Domača potrošnja se je po podatkih statističnega urada v lanskem letu znižala za 1,2 odstotka, v zadnjem četrtletju je sicer zrasla za 0,7 odstotka.

Končna potrošnja je lani zrasla za 1,6 odstotka, bruto investicije pa so se zmanjšale za 9,8 odstotka. K njihovemu upadu je znatno prispevalo zmanjšanje zalog, medtem ko so se bruto investicije v osnovna sredstva dvignile za 9,5 odstotka - največji vpliv so imele investicije v gradbene objekte. Potrošnja gospodinjstev se je povečala za 1,3 odstotka.

V zadnjem lanskem četrtletju so se bruto investicije zmanjšale za 4,2 odstotka. Tudi na četrtletni ravni je k njihovemu upadu znatno prispevalo zmanjšanje zalog, medtem ko so se bruto investicije v osnovna sredstva povečale za 9,1 odstotka. Največji vpliv so imele investicije v gradbene objekte. Potrošnja gospodinjstev se je povečala za 1,2 odstotka.

Statistiki so zaznali upad pri menjavi blaga in storitev s tujino. Obseg uvoza se je lani zmanjšal za 5,1 odstotka. Znižal se je tudi izvoz, in sicer za 2,0 odstotka. Zunanjetrgovinski presežek je k rasti obsega BDP prispeval 2,8 odstotne točke.

V zadnjem četrtletju se je obseg uvoza v primerjavi z enakim obdobjem leto prej zmanjšal za štiri odstotke, izvoz pa za 2,3 odstotka. Zunanjetrgovinski presežek je k rasti obsega BDP prispeval 1,5 odstotne točke.

Tokratna objava statistikov predstavlja prvo oceno gibanja BDP, ki temelji na združevanju četrtletnih podatkov. Bolj popolna letna ocena bo znana konec avgusta. Za leto 2022 sta se oceni izrazito razlikovali. Prva ocena je govorila o 5,4-odstotni gospodarski rasti, po letni oceni pa je bila krepitev BDP le 2,5-odstotna.

Kot je na današnji novinarski konferenci povedal predstavnik statističnega urada Martin Bajželj, današnja objava temelji na sezonsko neprilagojenih podatkih. Evropski statistični urad Eurostat je v svoji objavi navedel desezonirane, zato je bila medletna rast BDP v zadnjem četrtletju po njegovih podatkih 2,6-odstotna. Glavni razlog za razliko je v različnem številu delovnih dni.

Po teh desezoniranih podatkih je bila medtem četrtletna rast v zadnjih treh mesecih leta 1,1-odstotna, letna rast v celotnem 2023 pa 1,9-odstotna.

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je izrazil zadovoljstvo, da se je gospodarska rast v zadnjem lanskem četrtletju okrepila. Celoletna 1,6-odstotna rast v lanskem letu je bila po njegovih besedah pričakovana tudi pri pripravi proračunov, zato je prepričan, da bo mogoče prek integralnih in evropskih sredstev izpeljati vse predvidene projekte. "Na naši ekipi pa je, da zaviha rokave in oddela svoje," je povedal ob robu današnje novinarske konference o načrtovanih razpisih za sofinanciranje projektov v pristojnosti ministrstva.