STA novice / KPK s pozivom funkcionarjem k spoštovanju zakonskih določb o nezdružljivosti funkcij

KPK je že z objavo posodobljenega sistemskega pojasnila o nezdružljivosti funkcij januarja izpostavila, da je hkratno opravljanje več funkcij nezdružljivo. To pojasnilo je uskladilo stališča komisije s prakso pri razvoju instituta nezdružljivosti funkcij in zakonskimi zahtevami. Takšni ureditvi je s sodbo nedavno pritrdilo tudi upravno sodišče, so na KPK zapisali v sporočilu za javnost.

Komisija je vse funkcionarje pozvala k doslednemu spoštovanju zakonodaje, zavedanju ter izpolnjevanju svojih obveznosti in odgovornosti. Vodenje z zgledom je namreč po navedbah komisije ključno za zaščito javnega interesa in zaupanja v javne institucije.

Prepovedi pri hkratnem opravljanju več funkcij urejata 26. in 27. člen zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, če to ni drugače urejeno s specialnejšim zakonom. "Po 27. členu tega zakona je članstvo in dejavnost v organih upravljanja ali zastopanja določenih subjektov javnega in tudi zasebnega prava, vključno s samostojnimi podjetniki, nezdružljivo z opravljanjem javne funkcije. Funkcionar je namreč ne le ustanovitelj, pač pa tudi zakoniti zastopnik s. p. Ne glede na to, da določba 26. člena zakona poklicnim funkcionarjem opravljanje določenih pridobitnih dejavnosti izjemoma dovoljuje (pedagoška, znanstvena, raziskovalna, umetniška, kulturna, športna ali publicistična dejavnost), pa teh ne more opravljati kot s. p.," so zapisali.

Komisija je nedavno s sodbo v primeru funkcionarke (županje) in njenega s. p. prejela potrditev, da je njeno tolmačenje nezdružljivosti pravilno. Sodišče je v omenjeni sodbi med drugim jasno zapisalo, da opravljanje pridobitne dejavnosti (torej tudi s. p.) lahko vpliva na videz neodvisnosti, nepristranskosti in samostojnosti opravljanja funkcije, s tem pa se pod vprašaj postavljata vsaj integriteta funkcionarke in ustrezno izvajanje oblasti, ki ji je zaupana. "Zaradi tega lahko pride do korupcijskih tveganj in posledično nasprotja interesov, funkcionarji pa so s svojim delom dolžni spoštovati javni interes in se morajo vsem tveganjem izogibati," so pojasnili.

Funkcionarji namreč nimajo opredeljenega klasičnega delovnega časa, kar pomeni, da pridobitne dejavnosti ne morejo opravljati v svojem "prostem času", ker ga po naravi dela nimajo. Zato funkcije funkcionarja ne moremo ločiti od funkcije samostojnega podjetnika, ki v imenu lastne osebe zastopa sebe in izvaja svojo poslovno dejavnost. Prav tako sodišče kot možnost korupcijskega tveganja po navedbah KPK izpostavlja dejstvo, da lahko tak funkcionar zaradi zasebnega interesa, povezanega z njegovo s. p. dejavnostjo oz. njegovim prihodkom iz tega naslova, pri izvajanju oblasti ravna pristransko in neobjektivno ali pa zaradi svojega položaja pri državljanih, s katerimi sodeluje, vzbuja vtis nadrejenega.

Sodišče je v sodbi posebej izpostavilo, da je bil zakon o integriteti in preprečevanju korupcije sprejet z namenom, da se oblast, ki je zaupana posameznemu funkcionarju, nemoteno in zakonito izvaja, njegov namen pa je krepitev pravne države s preprečevanjem nasprotja interesov in njegovim odpravljanjem, ki pa bi se ob hkratnem delu s pridobitno dejavnostjo lahko pojavilo, so še zapisali na KPK.