STA novice / Zdravniška stroka za čimprejšnji sprejem zakona o kakovosti in varnosti v zdravstvu

V javnosti v zadnjih dneh odmevata primera odstranitve želodca napačnemu bolniku in napačno diagnosticiranega raka. Pri prvem bolniku se je kasneje izkazalo, da nima raka, do dogodka pa je prišlo zaradi zamenjave vzorcev tkiv, zaradi česar je bil na operacijo napoten napačen bolnik. Ministrstvo za zdravje je vse vpletene pozvalo k izvedbi internega strokovnega nazora, v roku osmih dni pa posredovanje končnega poročila ali zapisnika. Nato bodo sprejeli odločitev o nadaljnjih postopkih oziroma o uvedbi drugih nadzorov.

Zaradi napačne diagnostike inštituta za patologijo so bolniku maja lani napačno diagnosticirali raka, na urološki kliniki UKC Ljubljana pa so ga nato operirali obsežneje, kot bi ga sicer. Na ministrstvu pojasnjujejo, da bo napake v zdravstvu obravnaval zakon o kakovosti in varnosti v zdravstvu, ki je v pripravi.

Po besedah člana akademije in predsednika Slovenskega zdravniškega društva Radka Komadine je odlično, da pripravljajo zakon, da se bodo v bodoče izognili napakam. "Noben človek ni nezmotljiv, ampak želimo si na institucionalni način z varnim sistemom nadzora kakovosti zagotoviti, da bi se napake pojavljale čim redkeje," je poudaril.

Komadina meni, da bo zakon vplival tudi na kulturo zagotavljanja kakovosti. Poudaril je, da ne gre za iskanje grešnika in javno kaznovanje, ampak za aktivno iskanje slabih rešitev sistema, sprotno vrednotenje zdravniškega dela in poročanje o stvareh, ki niso najbolje uspele. "

Dodal je da so pri pripravi predloga sodelovale tudi zdravniške organizacije, odbor za kakovost Slovenskega zdravniškega društva pa je ta teden poslal svoje pripombe.

Zakon pozdravljajo tudi v Zdravniški zbornici Slovenije, je povedala predsednica Bojana Beović. Pojasnila je, da bo zakon vzpostavil zaveze za poročanje o neželenih dogodkih in zaveze, da posamezni izvajalci vzpostavijo sisteme varnosti.

Beović je opozorila tudi, da nekaterim ni znano, da morajo napake javljati na ministrstvo za zdravje. "Res pa je, da tudi na ministrstvu ni sistema, kjer bi napako analizirali na način, da bi prišlo do konkretnih ukrepov po vseh institucijah, ki se ukvarjajo s čim podobnim, da se ta ne bi ponovila," je spomnila.

Statistike, koliko oseb na leto v Sloveniji umre zaradi zdravniških napak, po besedah Beović ni, a da ni nobenega razloga, da bi bile pri nas razmere drugačne kot so drugje po svetu. Povedala je, da se napake dogajajo, nedopustno pa je, da se z njimi ne ukvarjajo in jih ne poskušajo preprečiti v prihodnje. "Mislim, da bo zakon to formalno omogočal," je dejala.

Po njenih besedah bo agencija vse napake v zdravstvu resno obravnavala, sledile pa bodo tudi ustrezne posledice.

Zakon podpirajo tudi v Slovenski medicinski akademiji, "ker morajo biti stvari pregledne in ker namen ni samo kaznovanje, ampak da se vsak vidi v svojem ogledalu", je dejal predsednik Pavel Poredoš. Po njegovem mnenju Slovenija ne izstopa po številu napak, saj je treba ločiti med zapletom, ki je sestavni del zdravniške rutine, in napako, ki je posledica neznanja ali malomarnosti.

Direktor celjske bolnišnice Dragan Kovačić pa je ob robu četrtkovega sestanka na ministrstvu za zdravje povedal, da imajo v bolnišnici standardiziran protokol ravnanja in poročanja v primeru napak.

Temeljni problem je po njegovi oceni skrivanje napak iz strahu, da bo nekdo kaznovan. "Bistveno je, da mi napako zaznamo, popravimo sisteme in da je teh napak v bodoče čim manj, ker to so grozne stvari, ki se potem posamezniku zgodijo. Ni tega denarja, ki potem lahko to napako pokrije," je poudaril.

Strokovni direktor izolske bolnišnice Tomaž Gantar, sicer nekdanji minister za zdravje, pa je povedal, da imajo v bolnišnici veliko internih nadzorov tudi za "manjše stvari", predvsem ob pritožbah bolnikov z namenom izboljšati postopke.

Gantar se strinja, da je veliko napak odvisnih od organizacije in načina dela, po drugi strani pa vpliva tudi pomanjkanje zdravnikov in preobremenitve.