STA novice / ŠOS s predlogi ukrepov za izboljšanje položaja študentov

Na novinarski konferenci, ki jo je organizirala Študentska organizacija Slovenije (ŠOS), je predsednica organizacije Marike Grubar poudarila, da želijo z ukrepi nasloviti ključne težave, s katerimi se študenti trenutno soočajo. Z ukrepi, ki so jih na organizaciji pripravljali v zadnjem letu in pol, želijo izboljšati položaj študentov. Glede na visoke cene študija, bivanja in prehrane so prihodki študentov namreč še vedno nizki, je opozorila. Pripravili so 19 ukrepov na 10 različnih področjih.

Predlagajo dvig minimalne bruto urne postavke za opravljanje študentskega dela s sedanjih 7,21 na 7,58 evra bruto na uro. S tem se plačilo za študentsko delo uskladi s postavko za delo prek pogodbe o zaposlitvi. Kot je pojasnila Grubar, se je minimalna bruto urna postavka uskladila v najnižji možni meri. "To smo pričakovali od ministrov desne vlade, ne pa tudi od ministrov strank, ki so v svojih besedah najbolj na strani delavcev," je dejala. Prepričani so, da je minimalno plačilo za opravljeno delo možno dvigniti brez večjih učinkov na ponudbo dela.

V ŠOŠ opozarjajo, da so se zvišale tudi cene obrokov, ki jih gostinci nudijo v okviru subvencionirane študentske prehrane. Zdravi obroki tako postajajo manj dostopni za socialno najšibkejše študente. Lani so z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sicer dosegli dogovor za izredno povišanje subvencije na 4,50 evra za posamezen obrok, a zaradi varčevalne politike ministrstva za finance do uresničitve dogovora ni prišlo. Na organizaciji predlagajo dvig subvencije na 5,17 evra za obrok, je povedala Grubar.

Kljub temu da so v letu 2022 z zakonom za urejanje položaja študentov uspeli doseči prepoved vpisnih stroškov, so ti po njenih besedah vedno višji. Fakultete so namreč vpisnine zamenjale s prispevki za storitve in cene še povišale. S predlaganimi ukrepi si želijo zajeziti naraščanje stroškov študija in študentom omogočiti boljše pogoje študija.

"Predlagamo tudi uvedbo brezplačnega javnega prevoza za dijake in študente, tako kot že velja za upokojence," je dejala Grubar. Kot je navedla, se število študentov, ki uporabljajo javni potniški promet, giblje okrog 94.000 letno. Izpostavila je tudi, da je dostop do storitev primarnega zdravstva za študente, ki ne prihajajo iz študijskih središč, oteženo. Ob tem je izrazila skrb za študente, starejše od 26 let, ki si morajo zdravstveno zavarovanje v celoti kriti sami.

Kot je dejala Grubar, so v predlog vključili ukrepe, ki so bili izključeni iz prejšnjega zakona za urejanje položaja študentov, ki je bil sprejet leta 2022, in dodali nove ukrepe za ustrezno naslavljanje problematik, ki so se pojavile od sprejetja prejšnjega zakona. "Z zakonom želimo odpraviti obstoječe pomanjkljivosti in se odzvati na nove potrebe študentske skupnosti," je poudarila.