STA novice / Na predsedničinem forumu predlogi o prevetritvi zakonodaje in spodbujanju preventive

Tokratni forum, ki ga organizira predsednica republike Nataša Pirc Musar, je posvečen krepitvi kulture mirnega sobivanja in strateškim ukrepom za preprečevanje nasilja.

V prvem panelu so se posvetili kulturnim značilnostim nasilja in nasilju v družini. Antropolog Dan Podjed z Inštituta za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU je opozoril na negativne vplive digitalnih tehnologij, še posebej med mladimi se zaradi pametnih telefonov spreminjajo načini komuniciranja. Prepričan je, da moramo v središče vzgojnih in učnih programov postaviti vzgojo za mir. Predlagal je, da "kot družba razmislimo o zakonski omejitvi uporabe pametnih telefonov v vzgojnoizobraževalnih ustanovah", saj se mu ne zdi prav, da se to odgovornost prelaga na šole.

Po mnenju Jasne Podreka z ljubljanske filozofske fakultete je bilo v Sloveniji na področju sistemske obravnave nasilja v družini doseženega in narejenega veliko. "V globalnem smislu velja Slovenija za primer dobre prakse glede zakonodajnih rešitev na tem področju, a sodeč po podatkih in dogajanju na terenu je mogoče trditi, da se uspehi na papirju ne odražajo v celoti v praksi," je opozorila. Po njenih besedah opažajo, da so žrtve nasilja v družini še vedno deležne veliko obtoževanja, nerazumevanja in neprepoznavanja stisk, institucije še zlasti ne ukrepajo dovolj hitro in učinkovito v primerih psihičnega nasilja.

Na policiji se pogosto zgodi, da prejmejo anonimno prijavo nasilja v družini, ko pa se pogovorijo z domnevno žrtvijo, ta nasilje zanika, je dejal Robert Tekavec z Generalne policijske uprave. Med razlogi za to je navedel strah, kaj se bo zgodilo, kaj bo z otroki, kaj bodo rekli ljudje. Pojasnil je, da je še posebej v primerih nasilja v družini breme dokazovanja v veliki meri na žrtvi, ki mora večkrat in do potankosti pripovedovati o najhujšem delu svojega življenja, kar je zelo težko.

Vesna Leskošek z ljubljanske fakultete za socialno delo je opozorila, da se je država z ratifikacijo istanbulske konvencije o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini zavezala, da bo namenila zadostna finančna sredstva za okrepitev služb na tem področju, a na centrih za socialno delo tega ne zaznavajo. Izpostavila je kronične kadrovske težave na centrih za socialno delo ter se zavzela, da bi na centrih ustanovili posebne službe za obravnavo nasilja ter da bi nasilje obravnavali celostno. Nujno pa bi bilo po njenem mnenju tudi zagotavljati strokovno avtonomijo centrov za socialno delo.

Državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Helga Dobrin pa je spregovorila o medresorski delovni skupini vlade za preučitev stanja učinkovitosti obravnave primerov vseh vrst nasilja, ki jo vodi. Cilj skupine, ki so jo ustanovili maja lani, je pripraviti predloge ukrepov, ki bi izboljšali učinkovitost obravnave primerov nasilja in v čim večji meri preprečili sekundarno viktimizacijo žrtev v različnih postopkih.

Na panelu o medvrstniškem nasilju so govorci iz različnih ustanov med drugim navedli, da je nasilje v šolah pogosto odslikava nasilja v družbi oziroma njenega odnosa do nasilja. Opozorili so na tveganja, ki jih prinašajo nove tehnologije, ter izpostavili pomen preventivnega delovanja in vzpostavljanja ničelne tolerance do vseh oblik nasilja.

Na panelu o nasilju nad starejšimi pa so opozorili, da so starejši ena izmed najbolj ranljivih skupin prebivalstva iz več vidikov. Spregovorili so o nasilju nad starejšimi v domovih za starejše in zdravstvenih ustanovah, pa tudi v družinskih oziroma partnerskih odnosih, ker zaznavajo denimo tudi ekonomsko nasilje in zanemarjanje.

Pirc Musarjeva je ob koncu ocenila, da je forum postregel z jasnim vpogledom v problematiko nasilja v naši družbi, pokazal na njegovo kompleksnost, a je "na drugi strani iz besed strokovnjakov vendarle mogoče razbrati pomemben vir optimizma". Strokovnjaki so po njenih besedah poudarili, da so nujni sistemski ukrepi in premiki.

"Potrebujemo sistematično, koordinirano in medinstitucionalno sodelovanje ključnih državnih institucij, strokovnjakov in raziskovalcev. Oblikovati je treba vsebinsko močno strokovno koalicijo akterjev, ki bodo na osnovi ugotovitev znanosti in stroke oblikovali in implementirali učinkovite preventivne programe, ocenili pomanjkljivosti v obstoječih ukrepih in jih nadgradili," je navedla.

Po njenem prepričanju je ključnega pomena izgradnja "negativnega odnosa do nasilja, kjer ima pomembno vlogo prav vsak med nami", prav tako pa je ključno, da "žrtve podpremo, jih razumemo in jih ne obsojamo".

Zahvalila se je vsem sodelujočim na forumu in napovedala, da bo na podlagi ugotovitev in zaključkov tega foruma nastal dokument s sistemskimi in konkretnimi predlogi, ki ga bo posredovala pristojnim ministrstvom. "Kot predsednica države se bom zavzemala, da bomo preprečevanje različnih oblik nasilja, učinkovito pomoč, tudi storilcem, in zaščito žrtev postavljali na vrh druženopolitičnih prioritet države," je poudarila.