STA novice / Poslanci potrdili novelo zakona o gimnazijah

Trenutno se za dijake, ki niso končali osnovnošolskega izobraževanja v Sloveniji, če nimajo potrdila o znanju slovenščine A2, organizira obvezni intenzivni tečaj slovenščine, po novem pa bo ta tečaj organiziran tudi za dijake, ki so se v Sloveniji prvič vključili v 9. razred osnovne šole.

Spremembe se nanašajo tudi na uskladitve s spremembo zakona o osnovni šoli glede obveznosti opravljanja nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) v 3., 6. in 9. razredu in uveljavitev možnosti, da se rezultati NPZ iz matematike in slovenskega jezika v devetem razredu štejejo kot eno izmed meril za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa na gimnazijo.

Vsaka šola bo morala ustanoviti komisijo za kakovost, ki jo sestavljajo ravnatelj in strokovni delavci, ki bo morala spremljati kazalnike kakovosti na šoli in predlagati spremembe procesa v primeru neizpolnjevanja zadanih ciljev. Pritožbena komisija se bo preimenovala v komisijo za varstvo pravic, vsebina njenega dela pa se pri tem ne bo spremenila.

V poslanskih skupinah koalicije so novelo podprli. Predvsem so pozdravili obvezen tečaj slovenskega jezika v začetku srednješolskega izobraževanja za tujce, saj so med njimi tudi tisti, ki denimo v 9. razredu niso uspeli osvojiti slovenskega jezika do te mere, da bi lahko uspešno sodelovali pri pouku. Z individualnim pristopom je tem dijakom omogočeno napredovanje v višji letnik, s hkratno vključenostjo v izobraževalni proces pa tudi integracija, so izpostavili.

"Sprememba v zakonu bo tem učencem omogočila lažjo integracijo in zagotovila potrebno jezikovno znanje brez nepotrebne segregacije, kot jo vnovič predlaga opozicija," je dejal poslanec Svobode Robert Janev. Večjo težavo pri integraciji kot jezik namreč po njegovih besedah predstavljajo kulturne razlike, ki se lahko s takim pristopom še povečajo.

Poslanska skupina NSi je namreč že v preteklosti predlagala uvedbo t. i. pripravljalnic za otroke, katerih materni jezik ni slovenščina. A v NSi danes noveli niso nasprotovali, saj po besedah poslanke NSi Ive Dimic menijo, da novela "poleg nekaterih slabih rešitev prinaša tudi nekaj dobrih".

Podobni dopolnili, ki jih je DZ zavrnil, pa je tokrat vložila poslanska skupina SDS, po katerem bi ti dijaki najprej eno leto obiskovali tečaj slovenskega jezika, v izobraževalni proces pa bi se lahko priključili šele, če bi tečaj uspešno opravili z izpitom slovenščine na ravni A2. V SDS so izpostavili težavo integracije priseljencev v slovenski šolski prostor ter ob tem opozorili, da je vključujoč pristop v šoli glede otrok priseljencev primeren, ko je znanje slovenskega jezika na tako visoki ravni, da lahko dijaki sodelujejo v procesu izobraževanja.

"Zgolj slepo vztrajanje na pričujočem delu, po katerem se otroka tujca nemudoma vključi v pouk, čeprav ne zna niti ene slovenske besede, ne prinaša in ne bo prineslo nikakršnih pozitivnih sprememb," je dejala poslanka SDS Alenka Helbl.

Tudi v SD se s predlogom opozicije niso strinjali. "Zavedamo pa se, da bo naša država morala zaradi vedno večjega števila mladoletnih priseljencev, tudi gimnazijam in srednjim šolam zagotoviti več finančnih sredstev za dodatne ure tečajev slovenskega jezika in dodatne učitelje slovenščine kot tujega jezika," je dejal poslanec SD Damijan Zrim.

"Cilj predlagane novele je potreba po posodabljanju šolskega sistema, ki se mora prilagajati sodobnim zahtevam," je izpostavila poslanka Levice Tatjana Greif.