STA novice / Poslanci na oddih, jeseni nadaljevanje prizadevanj za strukturne reforme (ozadje)

Parlamentarne počitnice, ko ni rednih zasedanj DZ in delovnih teles, po poslovniku DZ potekajo od vključno 16. julija do 31. avgusta. So pa v tem času lahko sklicane izredne seje.

Tik pred odhodom na poletni oddih so se poslanci minuli teden sestali na zadnjem rednem plenarnem zasedanju v prvi polovici leta, v ponedeljek, na zadnji delovni dan pa bodo zasedali še na dveh izrednih sejah.

Na slednjih bosta pred poslanci med drugim predloga dveh vladnih interventnih zakonov, in sicer o ukrepih za odpravo posledic ujme in o ukrepih na upravnih enotah. Na poslanskih klopeh bodo tudi predlog zakona o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško, predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi in predlog nujnih ukrepov za izboljšanje kadrovskih pogojev v socialnovarstvenih zavodih.

Po parlamentarnih počitnicah pred vladno koalicijo uresničevanje več ključnih projektov

Po vrnitvi v poslanske klopi septembra pa se politikom obeta že pregovorno vroča politična jesen, v kateri vladno koalicijo pod težo pričakovanj čaka priprava in obravnava zakonskih predlogov za izvedbo obljubljenih ključnih strukturnih reform aktualne vlade.

V vladnih strankah Gibanje Svoboda, SD in Levica bodo svoje delo za drugo polovico leta začrtali na popočitniškem vrhu koalicije. Ključne teme, ki bodo takrat na dnevnem redu, naj bi koalicijski partnerji dorekli v prihodnjih dneh.

Trd oreh bo sicer bržkone zapiranje pogajanj o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij, pri čemer pogajalcem ne ostaja več prav veliko časa. V lani podpisanem dogovoru so se namreč sindikati zavezali, da do 13. septembra ne bodo sprožili nobenih stavkovnih aktivnosti, a le pod pogojem, da vlada s katero od skupin javnih uslužbencev ali funkcionarjev ne bo sklepala ločenih dogovorov. Pogajalci so sicer po krovnih pogajanjih v minulem tednu sporočili, da so se uskladili o nekaterih bistvenih elementih, sledila naj bi priprava in parafiranje pregleda dogovorjenih rešitev. Odprtih medtem ostaja še nekaj vprašanj pri predlogu novega plačnega zakona, prav tako še niso zaključena pogajanja po stebrih.

Če naj bi po načrtih prenovo plačnega zakona dosegli z enim zamahom, pa se je vlada po nastopu ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel v zdravstvu odločila za pristop do zdravstvene reforme po korakih. Na zdravstvenem ministrstvu tako trenutno pripravljajo 12 zakonskih predlogov, med drugim so na mizi novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, zakona o digitalizaciji in o kakovosti v zdravstvu ter zakona o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti.

Zalogaj bo tudi izpeljava pokojninske reforme. Izhodišča je v petek obravnaval tudi Ekonomsko-socialni svet (ESS), na katerem so se dogovorili o časovnici, načinu in terminih usklajevanj, ki bodo stekla septembra.

Vse prej kot enostavna utegnejo biti tudi usklajevanja predloga davčnih sprememb, pri čemer se je vlada v tem mandatu že večkrat opekla in s svojimi predlogi razburila predvsem gospodarstvo. V začetku meseca se je iztekla javna obravnava predloga davčnih sprememb, te so zdaj v medresorskem usklajevanju. Paket davčnih sprememb sicer prinaša novele šestih zakonov, bistveni del predlaganih ukrepov pa, kot zatrjujejo na vladi, sledi ciljem povečanja produktivnosti in mednarodne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva oz. dviga dodane vrednosti.

Po posvetovalnih referendumih zakonsko urejanje posameznih vprašanj

Vladno koalicijo pa jeseni čaka tudi priprava zakonodaje, ki bo sledila posvetovalnim referendumom z začetka junija. Volivci so se namreč tedaj večinsko izrekli za ureditev pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, rabi konoplje in uvedbi preferenčnega glasu na volitvah v DZ.

Soglasje o slednjem so predstavniki parlamentarnih strank že iskali na posvetu v začetku julija, po katerem je premier Robert Golob ocenil, da je sprememba volilnega sistema uresničljiva. Ker pa koalicija zanjo potrebuje dvotretjinsko večino oz. 60 glasov v DZ, pri podpori računa predvsem na glasove opozicijske NSi. Do 10. septembra bodo tako počakali na pisni predlog NSi, nato pa bodo stekli nadaljnji pogovori.

Po Golobovih napovedih se bo sicer koalicija najprej lotila urejanja vprašanja pridelave in uporabe konoplje v medicinske namene, izhodišča bodo najkasneje do konca leta pripravili tudi za ureditev pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in legalizacijo konoplje za osebno rabo.

Jeseni pa volivce čaka izrekanje na še enem posvetovalnem referendumu. DZ je namreč že sprejel predlog za razpis posvetovalnega referenduma o zagotavljanju električne energije z drugim blokom krške nuklearke (Jek 2) in drugimi nizkoogljičnimi viri. Datum še ni določen, glede na napovedi parlamentarnih strank pa naj bi referendum izvedli konec novembra.

Golob v iskanje obrambnega ministra, pred Stojmenovo Duh vnovični zagovor v DZ

Po pričakovanjih pa bo v DZ vroče tudi ob interpelaciji ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh, ki se bo že drugič v pol leta zagovarjala v DZ. Premier Golob ji je sicer doslej vsakič stopil v bran, ministrica je prvo interpelacijo uspešno prestala, a je nakup 13.000 računalnikov za 6,5 milijona evrov tudi v koalicijskih vrstah dvignil obrvi. Večina poslancev SD je bila ob glasovanju tako odsotna, poslanci Levice pa so se vzdržali. Z izrekanjem podpore ob vnovični vložitvi interpelacije pa so bili v SD in Levice v zadnjih dneh skopi.

Tudi če se bo Stojmenova Duh obdržala na ministrske stolčku, pa se jeseni obeta sprememba na mestu obrambnega ministra. S funkcije je namreč odšel Marjan Šarec, ki so mu volivci na junijskih evropskih volitvah podelili mandat evropskega poslanca. Premier Golob bo pogovore o novem ministru začel prihodnji teden, do imenovanja Šarčevega naslednika pa bo obrambni resor začasno vodil sam.

V času počitnic v DZ obnovitvena dela

V poslopju parlamenta bodo poletno odsotnost poslank in poslancev tudi letos izkoristili za izvedbo obnovitvenih oziroma vzdrževalnih del. Tokrat bodo izvedli slikopleskarska dela v vrednosti 86.000 evrov, na seznamu del je tudi popravilo in servisiranje stolov v vrednosti 10.400 evrov ter menjava luči, ki bo stala 11.600 evrov, so v DZ navedli za STA.