STA novice / Bruselj: V EU ostajajo določene skrbi na področjih neodvisnosti pravosodja in javnih medijev (dopolnjeno)

V primerjavi z letom 2020, ko so objavili prvo poročilo o vladavini prava, so države članice in EU kot celota veliko bolje opremljene za zaznavanje, preprečevanje in naslavljanje izzivov na področju vladavine prava, menijo v Bruslju.

Komisija od leta 2022 v okviru poročila objavlja tudi priporočila članicam, kako izboljšati stanje. Kot je danes na novinarski konferenci v Bruslju povedala podpredsednica Evropske komisije, pristojna za preglednost in vrednote, Vera Jourova, so članice v celoti ali deloma naslovile 68 odstotkov priporočil, podanih v lanskem poročilu. V obdobju med julijem 2022 in julijem 2023 so naslovile 65 odstotkov priporočil, je dejala.

"Več članic je naredilo napredek, saj so sprejele reforme za okrepitev neodvisnosti sodstva, vendar pa ostajajo sistemske skrbi, ponekod pa je prišlo celo do poslabšanja razmer," je o stanju na področju pravosodja v EU povedala podpredsednica komisije.

Priporočila na področju pravosodja tako vključujejo potrebo po varovalkah pri imenovanjih sodnikov in zadostnih finančnih sredstvih za sodstvo, vključno s plačami.

Kot pozitivna primera je Jourova izpostavila Poljsko, v primeru katere je komisija zaključila postopek po 7. členu pogodbe EU, in Španijo, kjer so se dogovorili o ponovni vzpostavitvi sodnega sveta.

Med državami, kjer ni mogoče opaziti pozitivnega trenda, pa je evropski komisar za pravosodje Didier Reynder izpostavil Slovaško. Tam ni bilo nobenega napredka pri uvajanju varovalk v postopke odpuščanja članov sodnega sveta.

Jourova je pojasnila, da v povezavi s Slovaško preučujejo več predlogov zakonov, ki jih je pripravila vlada slovaškega premierja Roberta Fica in do katerih so bili v Bruslju kritični. Gre za zakona o preoblikovanju javne radiotelevizije in nevladnih organizacijah ter spremembe kazenskega zakonika.

Na novinarsko vprašanje, ali bi bilo treba preučiti možnost zamrznitve evropskih sredstev Slovaški, je odgovorila, da "nismo še tam" in se zavzela za dialog.

Poleg Slovaške tudi v več drugih članicah ostajajo določene skrbi glede neodvisnosti upravljanja in finančne stabilnosti javnih radiotelevizij, pa tudi glede preglednosti medijskega lastništva in državnega oglaševanja, navajajo na komisiji.

Na področju boja proti korupciji pa komisija ugotavlja, da se je stanje v državah članicah izboljšalo, vendar si morajo kljub temu prizadevati za nadaljnjo okrepitev preventivnega okvirja.

V letošnjem poročilu je Bruselj prvič ocenil tudi stanje vladavine prava v štirih državah kandidatkah za članstvo v EU. Srbija, Črna gora, Severna Makedonija in Albanija so po navedbah komisije sprejele določene ukrepe za okrepitev neodvisnosti sodstva in boja proti korupciji, a to še ni dovolj.

Čeprav so nekatere od teh držav sprejele določene reforme, pa izzivi ostajajo tudi na področju svobode medijev, predvsem kar se tiče preglednosti lastništva medijev, neodvisnosti regulatorjev in javnih medijev ter varnosti novinarjev.

Priporočila za te štiri zahodnobalkanske države, ki so od držav kandidatk na poti v EU prišle najdlje, bo vključila v letno širitveno poročilo, ki ga običajno objavi jeseni.

Jourova se je danes odzvala tudi na očitke, da so objavo poročila preložili, da bi si predsednica komisije Ursula von der Leyen lažje zagotovila podporo italijanske premierke Giorgie Meloni za nov mandat. Objavo poročila so sicer preložili, a Meloni ni podprla von der Leyen.

Podpredsednica je pojasnila, da so objavo, sprva predvideno za začetek julija, preložili, da bi pridobila več medijske pozornosti.