STA novice / V maloštevilnih pripombah na zakon o STA izražene skrbi glede načina financiranja

Na Slovenski tiskovni agenciji že več let pozivajo k pripravi novega zakona o STA, saj je obstoječi zastarel. Nujnost boljšega zakonodajnega okvira se je dodatno pokazala v letu 2021, ko je STA za več kot 300 dni ostala brez državnih sredstev, ki jih zakon sicer predpisuje. Tedanje ravnanje vlade je bilo deležno tudi kritik mednarodne javnosti in je bilo nenazadnje eden od razlogov za sprejetje evropskega akta o svobodi medijev. Ta nalaga državam članicam, da zagotovijo, da s postopki financiranja za ponudnike javnih medijskih storitev zagotovijo, da imajo ti ustrezno in predvidljivo financiranje in zagotavlja njihovo uredniško neodvisnost.

Ministrstvo za kulturo je zdaj pripravilo predlog novega zakona, s katerim želi, kot pravi, "utrditi neodvisnost vodenja in upravljanja STA ter zagotoviti njeno ustrezno javno financiranje".

Predlog novega zakona tako med drugim prinaša tudi povsem nov model izračunavanja zneska, ki ga mora država nameniti STA za opravljanje javne službe prek posebne formule. Ni pa v gradivu ministrstva izračuna finančnih posledic. Pa tudi samo metodologijo naj bi vlada podrobneje dodelala šele s posebno uredbo po sprejemu zakona.

Na STA in na Društvu novinarjev Slovenije (DNS) zato ministrstvo pozivajo k predložitvi simulacij, da bo povsem jasno, o kakšnem obsegu sredstev je govor.

Na agenciji in v društvu so v pripombah, ki so jih naslovili v času javne razprave, izpostavili tudi skrb, da se z nekaterimi rešitvami povečuje odvisnost agencije od dnevne politike, še posebej sporna se jim zdi določba, da cenik za medijske storitve določa vlada.

Na agenciji pogrešajo tudi večji korak naprej v smeri večje predvidljivost financiranja STA. Sami predlagajo določanje obsega proračunskih sredstev na dve leti, saj bi jim to olajšalo načrtovanje zlasti razvojnih projektov. Iz pripomb agencije namreč izhaja njihova želja, da ostane agencija razvojno naravnana, da ima možnost prilagajanja na hitro spreminjajoče se potrebe medijskega trga in da obenem ohranja kakovosten javni servis.

Ob tem so spomnili, da sta medijska in splošna javnost v donacijski akciji Za obSTAnek izdatno podprli agencijo in preprečili njen stečaj, s tem pa je javnost "tudi odločevalcem jasno sporočila, da si želi, zasluži in potrebuje neodvisno tiskovno agencijo, kakršne nenazadnje poznajo po celem svetu", menijo.

Na čas odtegnitve financiranja agenciji - v zvezi s tem je sicer tožilstvo zoper tedanjega direktorja urada za komuniciranje Uroša Urbanijo vložilo obtožni predlog zaradi suma zlorabe položaja - so spomnili tudi v društvu novinarjev: "V času arbitrarnega, neupravičenega in po našem mnenju nezakonitega prenehanja financiranja javne službe STA v letu 2021 je bilo stališče DNS, da mora sprememba zakona o STA vsebovati mehanizme, ki bodo preprečili ponovitev česa takšnega. Predlog zakona mora STA zagotoviti stabilno, pregledno, večletno financiranje, ki ni podvrženo politični arbitrarnosti ter omogoča njeno neodvisnost in razvoj," so bili jasni.

Spomnili so tudi, da je bil v času po teh dogodkih javnosti predstavljen predlog zakona o medijih, sprejet je bil tudi evropski akt o svobodi medijev. "Oba akta vsebujeta določbe, ki po našem mnenju v predlogu zakona o STA niso upoštevane," so opozorili.

Pripombe so podali tudi v Sindikatu novinarjev Slovenije, kjer menijo, da opredelitev dejavnosti agencije kot gospodarske javne službe ni najustreznejša. Po njihovem mnenju je na mestu premislek o (statusni) spremembi v smeri krepitve njene javne službe.

V obeh novinarskih organizacijah so izpostavili tudi, da bi v javno službo morali vpisati tudi lokalno in mednarodno dopisniško mrežo, saj se ta v marsikaterem mediju močno krni.

Tako agencija kot DNS in SNS sicer pozdravljajo cilje in namen predlagatelja po utrjevanju institucionalne, uredniške in finančne avtonomije, menijo pa torej, da bo treba zakonske rešitve še nekoliko dodelati, da bodo tudi v praksi omogočale dosego teh ciljev.

Na ministrstvu so za STA navedli, da bodo pripombe, za katere pravijo, da so v veliki meri tehnične narave, preučili in jih, kolikor bo to mogoče, tudi upoštevali. Po tem bo šel zakon v medresorsko usklajevanje, predvidoma že jeseni pa tudi v sprejemanje na vlado. Na ministrstvu si namreč želijo, da bi bil zakon po rednem postopku sprejet do konca leta.

Še bistveno daljše pa je medresorsko usklajevanje o krovnem medijskem zakonu, ki je javno razpravo prestal že konec januarja. Tudi pri novem zakonu o medijih sicer upajo, da bi lahko jeseni naredili nove premike naprej in predlog zakona pripravili za vladno proceduro.