STA novice / Nacionalni program razvoja čipov in polprevodniških tehnologij v javni obravnavi
ponedeljek, 29.7.2024
Ljubljana, 29. julija (STA) - Ministrstvo za digitalno preobrazbo skupaj z relevantnimi deležniki pripravlja program razvoja čipov in polprevodniških tehnologij v Sloveniji do leta 2030, osnutek je do 22. avgusta v javni obravnavi. S programom Slovenija ne stremi k masovni proizvodnji velikopotrošnih čipov, temveč se usmerja na nišne segmente namenskih čipov in tehnologij.
Ministrstvo za digitalno preobrazbo program pripravlja skupaj z ministrstvi za gospodarstvo, visoko šolstvo, znanost in inovacije ter obrambo, Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani, Fakulteto za elektrotehniko in računalništvo v Mariboru, Institutom Jožef Stefan, Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) in predstavniki podjetij.
Program razvoja čipov in polprevodniških tehnologij je ukrep, ki ga narekuje nacionalni strateški načrt za digitalno desetletje. Načrt v okviru digitalne infrastrukture naslavlja cilj EU na področju čipov in polprevodniških tehnologij, t. j. povečati desetodstotni delež proizvodnje čipov v EU na 20 odstotkov do konca desetletja. Program vključuje usmeritve razvoja, strokovne rešitve in ukrepe za realizacijo.
Čipi oziroma integrirana vezja predstavljajo osrednji del vsake sodobne elektronske naprave. "Brez čipov in elektronskih naprav ne moremo izvesti digitalizacije, zelenega prehoda ter učinkovitejše rabe energije. So ključni element pametnih in trajnostnih izdelkov, storitev z visoko dodano vrednostjo in predstavljajo strateško panogo gospodarstva," so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu.
Kot so poudarili, obstaja med slovenskimi podjetji in raziskovalno-izobraževalnimi organizacijami velik interes za razvoj čipov in polprevodniških tehnologij na nacionalni ravni. Sem ne sodijo samo deležniki, ki izvajajo aktivnosti neposredno na področju razvoja samih čipov in spremljajočih polprevodniških tehnologij, temveč tudi druga podjetja iz verige elektronskih izdelkov.
Pristojni v objavljenem programu izpostavljajo, da ima Slovenija na področju mikroelektronike in polprevodnikov že več kot 50-letno tradicijo. Kljub pomanjkljivim vlaganjem v opremo v preteklosti predstavljajo pridobljena vrhunska znanja in spretnosti odličnih raziskovalnih skupin in podjetij po oceni pristojnih primerno odskočno desko za izvedbo pospešenega razvoja.
Potrebne so večje investicije v raziskovalno infrastrukturo in izvajanje raziskovalnih, razvojnih in inovacijskih aktivnosti na področju. Pri tem je treba posebno pozornost posvetiti tudi pridobivanju novih talentov.
"Slovenija ne stremi k masovni proizvodnji velikopotrošnih čipov, ampak se usmerja na nišne segmente namenskih čipov in tehnologij, kjer se lahko uvrsti v svetovni vrh. Ta usmeritev nam bo omogočila konkurenčnost na globalnem trgu, zmanjšala odvisnost od dobavnih verig za nišne proizvode z veliko dodano vrednostjo in prispevala h krepitvi suverenosti države na tem strateškem področju," poudarjajo.
Nišna področja, kjer pripravljavci programa v Sloveniji vidijo priložnosti za konkurenčno nastopanje na trgu, so namenski čipi (ASIC), čipi novih generacij in sistemi na čipu (SoC) s pripadajočimi gradniki v razpoložljivi tehnologiji na segmentih senzorike, optoelektronike, fotonike in kvantne tehnologije, izhaja iz programa.
Predvideni so trije večji ukrepi za izvedbo programa, in sicer ustanovitev kompetenčnega centra Čip.si, krepitev obstoječih kapacitet ter ustanovitev Centra odličnosti za čipe in polprevodniške tehnologije.
Za izvedbo vseh treh ukrepov bo potrebnih okoli 165 milijonov evrov, je navedeno v programu.
Zainteresirana javnost lahko mnenja na program odda na elektronski naslov gp.mdp@gov.si, in sicer do 22. avgusta do 14. ure. Objavljeni program je na voljo na spletni strani sta.si/qqC6oP.
Zadnje novice
-
SDS in NSi za ustavno presojo prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske s. p.
19.2.2026 -
Logaj napovedal ustanovitev komisije za nadaljnjo pripravo smernic za potrjevanje učnih gradiv
19.2.2026 -
Ob redni še pobuda za dodatno, izredno uskladitev pokojnin (dopolnjeno)
19.2.2026 -
Devet članic EU Bruselj pozvalo k preučitvi možnosti za uresničitev pobude My Voice, My Choice
19.2.2026 -
Objavljena pobuda za pripravo DPN za železniško povezavo Brnik-Ljubljana
19.2.2026 -
Informacijski pooblaščenec pri upravljavcih osebnih podatkov ugotovil pomanjkljivosti
19.2.2026 -
Začenja se volilna kampanja za volitve v DZ
19.2.2026 -
Katarina Bervar Sternad - prva ženska na položaju predsednice KPK (biografija)
18.2.2026 -
Koalicija s predlogom za podaljšanje sklepanja pogodb za nenujne reševalne prevoze z zasebniki
18.2.2026 -
DZ sprejel zakon o skladu za financiranje zdravljenja redkih bolezni (dopolnjeno)
18.2.2026 -
Pomurski poslanci s predlogom za boljšo regulacijo naprav, ki obremenjujejo okolje
18.2.2026 -
Nova predsednica sveta Agencije za energijo bo Maja Guštin
18.2.2026